Cele dneve gledam na FB, kako levi nabijajo, in cele dneve gledam na FB, kako desni nabijajo. Jaz pa sam enkrat rečem, da ne grem volt, pa pristanem v časopisu. Ampak, ampak…

Ker sem nad temi ljudmi in kulturno vzgojena punca, ne bom šla na njihov nivo in ne bom zdej napisala, kaj točno je blo. Ker očitno se bojijo vsake moje besede. Pa da ne bom na koncu še jaz kej kriva za rezultat volitev. Bom povedala po volitvah.

Vsi so isti. Mark my words.

Sem pa dobila dokaz za to, kar sem skoz trdila. Vsi so isti. Mark my words. In če ni po njihovo, takoj surle do tal in sam žaljivke na vse strani. Kralji ulice so za take ljudi gospodje. Ampak zadost o takih, škoda mojih črk. Moje črke so prišparane za knjigo, ne pa za take debilizme.

Ker zakaj bi ena taka k jaz sploh pisala o politki? Razumem, da bojo netalentirani brani samo, če bosta v naslovu Janša ali Mesec. Kaj pa jaz? Jaz sem bla prejšnji mesec prva na lestvici Fokuspokusa z eno kurčevo Darjo Gajšek. Ta Darja, k eni nismo vedli, kdo sploh je, je gladko pojedla vse ostale politične kolumne. Če znaš, znaš.

In še nikol v življenju mi noben urednik ni določil teme. In še v življenju nisem dobila zavrnjenega teksta. To se men sploh ne more zgodit. Ker z mano sodeluje sam inteligenten folk in vejo, v kaj se spuščajo. Predvsem v velik kletvic. In niti eden mi še ni fuknil ven kletvic. Take it or leave it, that’s me.
​{embed_info_box}199060{/embed_info_box}

Bi že plenice menjali

Mogoče se sliši prevzetno, sam je čista resnica. Vprašajte kogarkoli, k je z mano sodeloval. In veste kaj vam bojo rekli? Tereza vedno odda tekst takrat, k je treba, in vedno je brana. In kaj čjo še lepšega? Vsazga od teh, k pišejo o politiki, bi zmačkanega zbudila v nedeljo zjutri pa rekla: “Alo, eno uro maš, da pošlješ kolumno. V eni uri se moraš spomnit temo, ne sme bit politična, napisat, poslat in bran morš bit.”

Že vidim, kako bi me gledali: “Neeee, a je lahk rajš kej o Janši?”

“Ne može Janša. Kle maš piksno Coca Cole, imaš, da iz piksne nardiš cel žur od teksta.”

Ta bi bla pa že mal težja, ne? In tko sedem let, po štir, pet kolumen na mesec. Vsakič uro prej, ne da bi vedla, kaj pisat. In ne sme bit politika. In seveda morš bit skoz med najbolj branimi.

Pol od teh bi se usralo iz prve. Bog ne dej, da bi rekla, nej kej osebnega o seb napišejo. Bi že plenice menjali. Ker upajo sam čez druge udrihat, čez sebe pa ne.

Treba met jajca

Jp, za to je treba met jajca. Razgalit sebe pred svetom je velik težje k srat čez politike. Čez njih serjejo vsi. Dolgčas. Pokažte ljudem svoj gnoj v seb. Neee, mi smo perfektni! Aha, samo što nismo.

Ampak razumem. Enih ne bi noben bral, če ne bi tumbali s politiko. In logično, vsak nej dela po svoje. Men pač ni treba pisat o politiki in nej kr tko ostane. Je pa vseen fajn met kolumne. Neka ideja se ti sprdne ob jointu, jo napišeš, daš prebrat celmu svetu, oni pa vsako tvojo zapušeno besedo vzamejo za zlato.
​{embed_info_box}199061{/embed_info_box}

Kr funny, morm rečt. Če me karkol zmoti, ajde, v kolumno s tem. Če je koga za pohvalit, v kolumno z njim. Zadnjič mi je rekel brat: “Men gre Crnkovič dostkrat na živce, ampak da ti je dal pa prvi šanso, to pa kapo mu dol. K ne bi rabil, sej veš.”

“Ja, mulc, vem, no, džizs. "

You ain’t seen nothing yet

Ampak stvari se vedno postavijo na svoje mesto. Če si zaslužiš. Predvsem morš pa vedno gledat sam svoj cilj in se ne ozirat na povprečen kretenski folk. To so uni, k jih njihova povprečnost že tok boli, da morjo srat po unih bolj posebnih. In bolj ko jih ignoriraš, bolj pizdakajo. Vsi po istem kopitu. “Maaamiii! Jaz bi bil tud drugačen!”

In ker resnica boli, pol iz te svoje nemoči žalijo vse druge okol sebe. Dost žalostno, sej ne rečem. Patetično. In taki te imajo za pijanca in zadetka, pol se pa ustrašijo, ko rečem, da ne grem volit. In kaj nej si jaz pol mislim? Da mam tako moč? Ah, kje, jaz sem sam ena Tereza. Ali kot je pisalo v časopisu ta teden: “Neka kolumnistka, znana po opisovanju svojega rock’n’roll življenja …”

Hja, hvala za reklamo. Ampak počakte na knjigo. Because you ain’t seen nothing yet.