Dve naivni glupači kot huliganki potujeta na štop v Salamanco

Leta 1985 sem se odpravila v Španijo na šolanje v Salamanco. S sošolko Ireno. Na štop. Za pot nisem imela dovolj denarja, za prehrano pa še manj. Lakota me je spremljala ves čas. Vendar sva srečno prišli do Salamance.

Odpotovali sva brez priprav. Denar sva imeli v potovalnih čekih, ki so čakali svoje vnovčenje v Salamanci. Neumna kot sem takrat bila, se sploh nisem zavedala, da bom potrebovala na potovanju tudi hrano. Irena je bila še bolj naivna. Vzeli sva torej samo potovalne čeke v potovalki in nekaj drobiža, ki sva ga našli doma po torbicah. Nekaj frankov, nekaj lir in stop.

Kot dve glupači ali huliganki. Nič nisem mislila. Niti na varnost. 

Porsche

Dejstvo je, da je bila pot čez Italijo brez posebnosti. A ko sva prečkali mejo s Francijo, so se začeli problemi.

Prvi naju je pobral voznik sklumpanega kombija. Nekaj časa smo se že vozili, potem pa sem ga pogledala v v roke in z grozo ugotovila, da si ga drka. Ustavil se je na prvem parkirišču in hotel...