S precejšnjo mero prizanesljivosti in razumevanja je možno domnevati, da informacijska pooblaščenka samo zavzeto opravlja svojo službo. In če že res opravlja to konkretno službo, potem je mogoče — ampak res mogoče — dobro, da je histerična in paničarska ali da taka vsaj deluje. Da v vsaki stvari, ki je povezana (ali domnevno povezana) s posameznikovo zasebnostjo, vidi potencialne strahove. Možnosti zlorab. Da je špilferderberka ali celo žvižgačica po službeni dolžnosti, ki se upravičeno ne ozira na pozitivnejše aspekte nekaterih pravil in/ali določil, ki so po drugi strani in po njenem risky.
Tako je Mojca Prelesnik včeraj izjavila, da je obvezno merjenje telesne temperature v določenih prostorih, organizacijah in službah nekak bav-bav. Odgovorni (delodajalci) so v »stiski«, ker »da se v javnosti širijo napačne in zavajajoče informacije ter ponudbe glede uvedbe merjenja temperature zaposlenih, obiskovalcev in drugih«.

Dlaka v jajcu

Če izhajamo iz predpostavke, da je gospa v službi zato, da išče dlako v jajcu, potem je treba priznati, da jo je z naslednjimi besedami vsekakor našla:

»Merjenje temperature nikakor ni nujen in smiseln ukrep vedno in povsod. Gre za ukrep, ki ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov, zato posplošenja in odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh možnih drugih milejših ukrepov niso na mestu.«

Te dni mi je nekdo razlagal, da je bil na Ministrstvu za kulturo na sestanku in da so vsem izmerili temperaturo. (To ni bil Čander, da ne bo pomote.) Nisem pa vprašal, ali so jih pri tem tudi poimensko popisali — ali vsaj tiste, ki so jim izmerili več kot 36,5° kot mojemu sogovorniku.
Ampak recimo, da se nekje valja ali se bo valjal uradni zaznamek, da je bila temu in temu tega in tega dne ob tej in tej uri na tej in tej lokaciji izmerjena telesna temperatura toliko in toliko stopinj Celzija. In recimo, da ta podatek pride v javnost. Nekim njegovim sovražnikom, nasprotnikom, objestnežem, navadnim privoščljivcem, mogoče celo medijem. Pa če je delal tam nečednosti ali ne.

Koalicija in opozicija absurda

Z neupoševanjem grožnje pandemije in ukrepov proti širjenju okužb kot nečesa, kar je družbeno subordinirano vrhovni, absolutni, absolutistični, do skrajnosti potencirani človekovi pravici do zasebnosti, se Prelesnikova dejansko dela noro. Noro vsaj po zdravi pameti. Civilni, državljanski in človeški pameti, če že ne po pravniški.
Njena trditev morda ni realno gledano absurdna, vendar izpade absurdno. Enako absurdno kot Facebook razglasi samozvanih borcev proti maskam in podobnemu uvajanju domnevno totalitarnih ali škodljivih ukrepov.
Naj Prelesnikova razloži, zakaj točno bi bilo merjenje temperature nesprejemljivo. Naj razloži tako, da jo bo kolikor-toliko pametno ljudstvo razumelo.
In ko bo že pri tem, naj še pojasni, zakaj bi človekove pravice à la varstvo zasebnosti — na čelu s temi mejnimi, minornimi in marginalnimi osebnimi podatki, kot je telesna temperatura — po njenem morale ostati nedotaknjene tudi v dani situaciji, ko razsaja pandemija. In zakaj misli, da je njena hvalevredna in pomembna služba psa čuvaja človekovih pravic nefleksibilno zabetonirana enkrat za vselej. In zakaj ne loči med enimi in drugimi, takimi in drugačnimi (potencialnimi) kršitvami pravic.
​

»Skrajno škodljivo«

Seveda pa Slovenija ne bi bila Slovenija, če neumnosti informacijske pooblaščenke ne bi dobile tudi neumnega odmeva. In to iseveda z najvišjega nivoja. na njeno pripombo se je hitro odzval sam presvitli Janez Janša. Rekoč:

»Popolnoma napačno, nestrokovno in skrajno škodljivo. Zrelo za kazensko in odškodninsko odgovornost.«

Dobro. Če je pooblaščenkina izjava res »napačna« — čeprav bi bilo verjetno pametneje reči »zmotna« —, to še ne pomeni, da je tudi »nestrokovna«. Saj v tem je ravno problem, da je tako prekleto strokovna! In še »škodljiva«? Morda, čeprav to ni zatrdno dokazljivo. Ali celo »skrajno škodljiva«? Hja, »skrajno škodljivo« je kihanje ljudem v ksiht brez maske — ampak to so za našega predsednika vlade že nedoumljive jezikovne finese.

Z neumnostjo nad neumnost

A kakorkoli: kot da ne bi bilo dovolj že to, da informacijska pooblaščenka stresa situaciji neprimerne neumnosti, ji gre sam predsednik vlade odgovarjat s še večjimi.
Ali ta Janša res ne zna povedati na Twitterju nič pametnega? Ali mu je na neumno izjavo, s katero se že po službeni dolžnosti ne more strinjati, pretežko odgovoriti pametno? Brez pretiravanja? Ali ne zna odgovoriti normalno in spravljivo, četudi konfrontativno, ne da bi pri tem grozil s prijavo, ovadbo, tožbo?
Kaj je narobe s tem človekom? Zakaj vedno maha z neko represijo? Ali mar misli, da se ga bomo zato bolj bali? Da bodo neumni zaradi njegovih kontraneumnosti postali bolj pametni?
Seveda bi bilo bolje — za Prelesnikovo in za vse —, če bi bila bolj kooperativna. A četudi neomajno goni svojo sterilno pravniško logiko naprej, to še ne pomeni, da bi jo bilo treba nagnati na sodišče. To še posebej ni Janševa naloga ali kaj šele prioriteta.