Kolumne

Duhovni zemljevid Ljubljane. Kaj sem kje prebral. Zunajčasje in neprostor.

26.2.2021 / 06:05 Komentiraj
Nekateri kraji so zaznamovani. Ko greš mimo, se svetijo z nevidno avro. Vstopne točke. Portali v duhovni svet izbrane knjige.

Najbrž nisem edini, ki ob branju knjig, ki se po notranji nujnosti dogajajo v nekem neprostoru, celo v zunajčasju, sadi duhovne portale v konkretnost prostora. Skoraj vsaka knjiga, ki jo preberem — še posebej, če je ne berem v svoji sobi —, se nekam usidra. V konkretni prostor, kjer sem jo bral. Tisti prostor je potem nekakšna vstopna točka, portal v duhovni svet izbrane knjige.

Kraji so od tedaj naprej zaznamovani.

Živo se spominjam

V bratovi sobi sem zaprl zadnjo stran Avtobiografije: Zgodbe o mojih eksperimentih z resnico Mahatme Gandhija. Na klopcah na betonskih nasipih pred Nukom sem končal z Narcisom in Zlatoustom Hermanna Hesseja. V Tivoliju pri Čolnarni sem požiral Deset božjih zapovedi Alojza Ihana. Na eni od Pahorjevih klopc miru v Tivoliju zbirko Zemlja Edvarda Kocbeka. Na Plečnikovi Trnovski plaži zbirko Certamen spirituale Gorazda Kocijančiča. Nekaj klopc naprej zgodovinopisno

“Morda so se mi te lokacije tako močno vtisnile v spomin tudi zato, ker le ne berem toliko, pa me potem vsaka zadnja stran toliko bolj zadane.” — [Fotografija: Marko Crnkovič]
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE