Kulumne
#mediji #internet #TV #BBC
Družbena omrežja kot korektiv tradicionalnih medijev
Logo 11.04.2019 / 13.04

Kateri medij je dominanten? Še vedno televizija? Ali pa je to družbeno omrežje, kjer lahko rečemo, kar se nam zahoče?

V zadnjih dneh je javnost vznemirila odločitev BBC v zvezi z udejstvovanjem njihovih novinarjev na družbenih omrežjih. Direktorica informativnega programa je poslala navodila vsem zaposlenim, da ne smejo izražati političnih stališč na Twitterju. Še več, jasno je povedala, da meja med javnim in zasebnim računom na družbenem omrežju ne obstaja.
Zadeva je postala aktualna po oddaji o LGBT in šolskem sistemu. Na družbenih omrežjih se je vnela razprava — ki so se je udeležili tudi nekateri zaposleni na BBC — o smiselnosti in moralnosti tovrstnih vprašanj.
Zaradi nekaterih njihovih mnenj je vodstvo BBC sprejelo smernico, da zaposleni na BBC tega ne smejo počet. Tudi kot zasebniki.
Direktorica Fran Unsworth je bila razumljivo razjarjena, ko so zaposleni napadali lastno medijsko hišo. Pa vendar je to za seboj potegnilo vrsto dilem. Ali je prav, da javni medij svojim zaposlenim omejuje svobodo izražanja? Je res, da ni meje med zasebnim in javnim računom?

Zasebno negodovanje

Stališče, da je svoboda izražanja temeljna človekova pravica vsakogar in da jo je treba negovati. Poskušala pa sem tudi razumeti vodstvo BBC kot varuha institucije, ki se zaveda svojega načetega ugled in poskuša ustaviti spodkopavanje kredibilnosti s strani zaposlenih. 
Razprave ne razumem toliko kot dilemo med svobodo izražanja in ohranjanjem ugleda medijske institucije, temveč kot vprašanje, kdo je zdaj pravzaprav tukaj dominantni medij.Je to še vedno televizija, s predvidoma odgovorno in kredibilno uredniško politiko, ali pa je to družbeno omrežje, kjer lahko rečemo, kar se nam pač zahoče? Je družbeno omrežje postalo korektiv tradicionalnih medijev?
Zasebno negodovanje nad institucijo, ki te zaposluje, je navsezadnje del kulture vsakega posameznika. Tega ne moremo in nočemo predpisati. Podobna dilema se pojavlja, če učenci na družbenih omrežjih kritizirajo lastno šolo. Učitelji niso navdušeni. Toda zgledi vlečejo.

Naš glas šteje

Kje smo v Sloveniji v tej razpravi? Je politikov zasebni tvit mogoče ločiti od tvita stranke? Načeloma da. Navsezadnje politike volimo in lahko njihovo politično sprenevedanje kaznujemo na volitvah. Lahko institucije v javnem sektorju predpišejo, kaj smemo povedati na naših zasebnih računih? Verjetno ne, ker bi dosegli nasprotni učinek.
Spet je vprašanje kulture posameznika, ki se namesto za odkrito oglašanje znotraj institucije odloči za javno izražanje mnenja na družbenem omrežju. 
Influencerji bi rekli, da nas družbena omrežja ne samo določajo, ampak tudi omogočajo. Naš glas na družbenem omrežju šteje. Sliši ga množica opazovalcev, ne samo prijateljev ali sledilcev. Vpliv družbenih omrežij čutimo vsi, najbolj pa seveda tradicionalni mediji.
Družbena omrežja odpirajo mnogo vprašanj, o katerih prej nismo razmišljali in na katera ne poznamo odgovorov. Vsaj ne pravih.

NAROČI SE
#mediji #internet #TV #BBC
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke