Pri takih zamenjavah praviloma govorijo o stroki. O strokovnosti. Ampak stroka je pri tem samo stranski učinek. Ne ključni kriterij. In zato tudi ne ključni učinek.

Zato svetujem vladi, da ko govori o zamenjavah manj strokovnih ljudi z bolj strokovnimi, naj obelodani tudi njihove strokovne reference. To bi stvari olajšalo. In naredilo transparentne.

Močni in dovolj močni

To sicer ni popolna rešitev. Dokazila o strokovnosti se da namreč obračati. In nategovati. Navsezadnje že štirideset let delam na slovenski univerzi. Zato vem, da so se na univerzah delujoči izmojstrili v obračanju in nategovanju dokazil o strokovnosti. K temu dodajajo še ugotovitev, da je za preživetje na univerzi bistveno članstvo v domačiji. Ne delo, ampak članstvo.
Vodilni, ki v svojih objavah prepisuje cele tekste drugih avtorjev brez navedbe originala, preživi, ker je močan. Njegovi prijatelji in podložni uresničevalci njegovih interesov tudi preživijo. Dovolj močni sovražniki dobivajo vsaj habilitacije, za katere pa bibliografskih enot niso napisali sami. Nekateri za takšne enote dobijo tudi nazive zaslužnih profesorjev.

Drugi “naši” lahko učijo brez ustreznih habilitacij. Tretji lahko podeljujejo habilitacije iz disciplin, iz katerih niso naredili niti enega izpita. Na univerzi učijo določena področja ljudje, ki jih niso nikoli študirali. Tisti s tujih elitnih univerz pa na slovenski univerzi ne morejo poučevati. Ni važno, če so dovolj dobri za elitne tuje univerze, na katerih so delali. Ključno je, da niso člani vladajoče domačije.

Na univerzi celo obstajajo uradna določila, da lahko posameznikovo habilitacijo zavrnejo kljub temu, da izpolnjuje pogoje, če ustrezni organi presodijo, da te osebe ne želijo sprejeti v akademsko skupnost. Zato imajo habilitacije in službe samo tisti, ki komu ustrezajo. Drugi pa ne.

Zato napredujejo tisti, ki so bodisi “naši” ali pa se jih “naši” bojijo. Niti na univerzi ne šteje znanje, ampak pripadnost. Zato bi morali pod nujno ukiniti točkovni sistem vrednotenja akademskega dela. Ta te zlorabe omogoča.

Odloča pripadnost

Zaradi domačijskosti niti na univerzi ne znamo izkoristiti slovenskega znanja. Kaj šele v gospodarstvu. Ali v družbi nasploh. Zato smo družba domačijskih mrež. V kateri odloča pripadnost domačiji. Če je zraven še znanje, dobro. Če ga ni, tudi dobro. Tudi brez znanja boš ne samo preživel, ampak tudi napredoval. In pri tem ne boš samo napredoval, ampak prišel tudi do najvišjih pozicij. Ker si “naš”.

To zdaj gledamo na javni RTV. Kjer isti posameznik dela kot urednik, voditelj in režiser proslav. Opravlja tri poklice. Ki vsak zase zahtevajo posebno specializacijo. In vseživljenjsko pridobivanje znanja. Jasno, da ta oseba nima tega znanja. Vendar ga niti ne potrebuje. Ker je “naša”. Medtem pa v pisarnah sedijo ljudje, ki imajo znanja za omenjene tri poklice. A tega dela ne opravljajo, ker niso “naši”.

Študentom sem že rekla, da problem ni toliko v tem, da se hoče javna RTV pretvoriti v trobilo politične desnice. Problem je bolj to, da se rušijo tudi minimalni profesionalni standardi. Tudi desna javna RTV mora biti profesionalna.

Volilci se očitno strinjajo

Takšno ignoriranje profesionalnosti gledamo tudi na predstavitvah predsedniških kandidatov. Profesionalno znanje o politiki tudi tu ne šteje. Šteje to, da si “naš”. Vsak lahko čeblja o čemerkoli. Samo v dveh do treh primerih je na delu ustrezna samoomejevalnost. Ne pri Logarju. Nekaterim se pač zdi, da kilometrina v praktični strankarski politiki in v podložništvu velikemu vodji (in kilometrina na kolesu) odtehta znanje.

Očitno se s tem strinjajo tudi volilci. Ki ne pomislijo, da imamo v neposredni bližini vojno dveh imperializmov. Zahodnega. In ruskega. In da zdaj na položaju predsednika republike potrebujemo osebo, ki pozna mednarodno politično ureditev. Akte, na katerih ta ureditev temelji. Da sam ve, kako in kaj. Ne pa, da mora vprašati svetovalce. Kot je bil primer pri Pahorju. Ki je imel za svetovalca Petriča. 

Kdaj, če ne zdaj?

Skratka: v nedeljo, ko bomo odločali o predsedniku republike, bi se morali zavedati, da tokrat bolj kot kdajkoli doslej v samostojni Sloveniji na tem mestu potrebujemo profesionalca. Človeka z znanjem o politiki. To potrebujemo vsi državljani in državljanke. Kam lahko državo pripeljejo politiki brez znanja, dokazuje Zelenski. Ki se je zapletel v mrežo, iz katere ne zna izstopiti. Na škodo svoje države ter njenih državljanov in državljank. Pred dnevi je svet obšla novica, da so zahodna skladišča z orožjem tako rekoč prazna. Vojaški kapitalski lobi je dosegel svoj cilj. Ukrajina ni važna. 

A tolaži dejstvo, da bo v drugem krogu zmagal ali Brglez ali Musarjeva. Predsednik republike le ne bo (popoln) laik. Torej podložni podaljšek zahodnega imperializma. Vsaj upamo lahko. V dobrobit Slovenije. In vseh nas.