Čeprav je predsednica nadzornega sveta Petrola Nada Drobne Popovič poskušala razložiti, zakaj je uprava v četrtek, 24. oktobra, kolektivno in sporazumno odstopila, o pravih razlogih do petka, 8. novembra, nismo vedeli kaj dosti. Tistega dne so o odhodu uprave že šušljali — in se šušljanje tudi zanikali —, zvečer pa je to postalo dejstvo. Da se je odstop pripravljal že nekaj časa, smo izvedeli šele kasneje. 
Primer Petrol je šolski primer slabega korporativnega komuniciranja. Kriznega korporativnega komuniciranja.
Če nadzorni svet ne zaupa upravi in načrtuje njeno zamenjavo, je to za podjetje situacija, v kateri se je treba znajti po pravilih in zaščititi interese podjetja, lastnikov, zaposlenih, kupcev, partnerjev.
In ker informacij ni bilo dovolj, smo si zgodbe brez zadržkov in po svoje napletli kar sami.

Dezinformacija?

Najpopularnejša je seveda zgodba o političnem pritisku.
Iz izkušenj vemo, da je skoraj nemogoče, da pritiski nadzornega sveta na upravo, v katerem ima država pomemben ali celo večinski vpliv, ne bi bili usklajeni z vlado oz. premierom. Pri tem sploh ni pomembno, ali podjetje posluje uspešno ali ne. Da predsednik vlade, največjega institucionalnega lastnika, ne bi vedel, da nadzorni svet odstavlja upravo največjega in tudi uspešnega slovenskega podjetja, je pravljica za otroke.
Predsednik vlade je 24. oktobra na družbenem omrežju napisal, da gre za dezinformacijo. Ste mu takrat verjeli? Mu verjamete danes?
Glede na pomanjkanje verodostojnih informacij iz prve roke je TVS v Odmeve 4. novembra (od 1:30 naprej) povabila človeka, ki bi o tem znala kaj povedati ali bi lahko imela do takšnega ravnanja odločno stališče. Marjan Batagelj, podjetnik leta 2019 in predsednik SBC, in dr. Otmar Zorn, podjetnik leta 2014 in nekdanji predsednik nadzornega sveta SOD (kasneje SDH), sta poskušala osvetliti ozadje.
Vendar se je še enkrat izkazalo, da brez vedenja o konkretnih razlogih lahko ostaneta samo na ravni navajanja zakonskih pristojnosti organov upravljanja in nadzora podjetja. Kar je več od tega, so že špekulacije. Informacija ni prav nič bolj verodostojna, če so člani uprave gostu v studiu blizu in če pozna nekaj članov nadzornega sveta. Dejstev nismo slišali.

Komunikacijska norost

Da bi bila komunikacijska norost okrog Petrola še večja, je bila za četrtek, 7. novembra, sklicana nujna seja Komisije za nadzor javnih financ DZ, kjer so sedeli predstavniki vlade, SDH, KPK, Računskega sodišča, Petrola, GZS, Združenja Manager in predstavniki združenj malih delničarjev. Nekdanja predsednica nadzornega sveta Petrola, ki je medtem že postala predsednica uprave, je pojasnila razloge za razhod z upravo, vendar ne tudi 23.000 malim delničarjem.

»Nadzorni svet je večkrat pozval upravo k pripravi verodostojnih gradiv, saj so gradiva vsebovala večstomilijonske napake pri izračunih denarnih tokov in višine potrebne zadolžitve za financiranje investicij. Nadzorni svet je pripravljena gradiva ocenil kot zavajajoča, zato na njihovi podlagi ni mogel sprejeti nobene odločitve.«

Nadalje še lahko preberemo:

»Gradiva so bila v tem delu zavajajoča, saj so prikazovala bistveno napačno načrtovano višino in vrsto zadolžitve (tudi z dražjim podrejenim dolgom). Pomembnost dinamike in višine načrtovanih investicij ter tveganja v povezavi s tem izpostavlja tudi bonitetna hiša Standard & Poor’s Rating Services v obrazložitvi bonitetne ocene, kjer opozarja na ključno tveganje velikega investiranja družbe (v višini 521 milijonov evrov v skladu s sprejeto strategijo) v naslednjih letih, večinoma izven jedrnih dejavnosti. V gradivih za obravnavo na nadzornem svetu so bile predstavljene bistveno višje načrtovane investicije v relativno kratkem časovnem obdobju, kot so potrjene v sprejeti strategiji. Posledično bi bilo potrebno tudi bistveno višje in zaradi različnih vrst tudi dražje zadolževanje družbe Petrol […] v času, ko makroekonomski podatki kažejo, da smo na vrhu gospodarskega cikla. Dejstvo je, da so izračuni v gradivih vsebovali kritične napake, ki kljub večkratnim opozorilom nadzornega sveta niso bile oziroma niso želele biti popravljene, zaradi česar je v povezavi s pomembnostjo predlaganih odločitev nadzorni svet izgubil zaupanje v upravo.«

Pa pika

Špekulacijam o Petrolu in vplivu politike ali Marjana Šarca ali kogarkoli in pojasnjevanju odvetnikov z obeh strani bi se lahko izognili, če bi informacija o razlogih za odstop uprave prišla v javnost že tistega prvega večera, 24. oktobra. 
Namesto klišejskih in piarovsko nespretno artikuliranih »razhajanj v strategiji« bi Nada Drobne Popovič morala že takrat prebrati — ja, če ne bi šlo drugače, pač prebrati — taisti tekst, ki smo ga 8. novembra končno lahko prebrali vsi. Istočasno bi morala tudi napovedati sklic skupščine delničarjev, na kateri bi preverili stališče lastnikov. 
In to je vse. Pa pika.