Kolumne

Dol z oglasnimi panoji! Že zdavnaj smo izpili strup cinizma.

30.4.2021 / 06:10 Komentiraj
Oglasi so zaklete duše, ki se na vso moč trudijo, da bi jih odrešili s pogledom. Grejo do konca. Derejo se in mečejo po tleh.

“To bi bil dober začetek filma,” sem si rekel, ko sem se enkrat na avtobusu ozrl okrog sebe in opazil neverjetno neskladje med obrazi potnikov in evforijo oglasnega sporočila, ki se je razlegalo iz radia. Utrujeno zdolgočaseni obrazi so na zvočnem ozadju bombastičnih reklam za to ali ono življenjsko rešitev delovali kot resignirani vojaki, ki jih mrtvih src peljejo na drugo bojišče.

“In nikomur se ne zgane srce!” bi zavpil Izaija.

Kakor da smo že zdavnaj izpili strup cinizma. Kakor da si nihče niti upati ne upa več, da bi svet okrog njega koherenten in smiseln. Kakor da smo že zdavnaj doživeli šestega od Prešernovih sonetov nesreče. Tistega o resignaciji.

Ker življenje ni praznik?

V preteklih tednih so na nekaj odziva “z vrha” naletele iniciative, ki si prizadevajo za omejitev obcestnega oglaševanja, saj da kazi podobo javne krajine. Končno. Mar niso plakati ob cesti nekaj, česar nihče noče, pa so vendar še vedno tam?

“In nikomur se ne zgane srce!” bi zavpil Izaija.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE