Janšev tekst je bil zgrožena reakcija na afero Baričevič, ki je takrat pretresala Slovenijo. Zato se Janšev prvi stavek glasi: "Garaža slavnih razgalja tranzicijsko elito."
Verjetno se je takrat prvič zgodilo, da je bila posameznikova domnevna seksualna perverzija uporabljena in zlorabljena kot metafora moralne izprijenosti cele družbene skupine, ki da ji dotični psiho pripada. Ali natančneje: ki je je pripadal. Za takšno velepametno argumentacijo je namreč zelo prikladno, če je človek mrtev — ali levičar.
Razmišljati, posploševati
Od takrat naprej vedno obstaja garaža. Obstajajo slavni. Obstaja tako imenovana tranzicijska elita. Prvorazredni. Brez teh atributov ni prave perverzije in ni prave dekadence. Brez tega ni trača. Brez tega ni kao legitimne družbene kritike. Namreč tabloidnega zgražanja. Brez tega ni unterhund pametovanja.
Vsake toliko se zgodi kaj groznega, kar se skoraj vseh dotakne. Četudi dogodek ni njihova stvar, se s tragiko identificirajo in začnejo na debelo razmišljati. No, ne razmišljati. Začnejo posploševati.
Nekdo recimo umre. Po možnosti nasilne ali nenaravne smrti. Če je za nameček kontekst seksualen, še tem bolje. Bolje zato, ker dá vaškim opravljivkam štof. Ker je taka smrt ne samo tragična že sama po sebi in grozljiva, temveč je v konkretnih primerih tudi težko predstavljiva. Zato pušča prostor za svobodno postavljanje domnev in dodajanje scenarističnih podrobnosti.
Ponavljam: Slovenija je dežela vaških opravljivk, ki se unisono zgražajo nad lifestyle dekadenco — ali po domače nad kurbarijami. Specifični domačijski dodatek pa je, da desničarji praviloma pripisujejo krivdo za razvrat svojim političnim nasprotnikom.
Tranzicijska elita
Tako nezaslišano so leta 2010 umrli zdravnik Saša Baričevič, sedem let pozneje igralec Gašper Tič, zdaj pa še slikar Roman Uranjek. Vsem trem evidentno nepovezanim dogodkom je skupno to, da so služili posplošenemu moralističnemu sklepanju, kakšni da so zdravniki, igralci, slikarji — tako imenovani pripadniki tranzicijske elite.
What the fuck je tranzicijska elita? Kateri kreten si je izmislil to oznako? Janša? Whatever, najbrž je ponarodela. A tega pojma si pri najboljši volji ne znam razložiti drugače, kot da so tranzicijska elita tisti, ki grejo desničarjem na živce.
To seveda ni naključje. V tem so zelo konsistentni. Na živce jim grejo perverzni, promiskuitetni, frivolni, rekreativni uživalci drog, ekscentrični in multi-kulti posamezniki. Niti ni nujno, da delajo nekaj zelo ekscesnega, kaj šele prepovedanega ali nezakonitega. Dovolj je, da desničarjem ni všeč kot lifestyle. (Glede političnih in družbenih vrednot je stvar itak jasna.)
Socialna kapica kontrole
Del definicije tranzicijske elite pa je tudi, da njeni pripadniki niso anonimni, neznani Slovenci. To zelo prav pride v medijskem smislu. Pozornost in priznanje, ki so ju deležni trač-operaterji pri razkrivanju pokvarjenosti elit, je namreč sorazmerna z neanonimnostjo apostrofiranih in denunciranih pripadnikov.
Ponavljam: Slovenija je dežela vaških opravljivk. Konzumirati, komentirati, širiti, si izmišljati trače je družbena identifikacija s skupnostjo. Je del slovenske identitete. Biti vaška opravljivka je tako avtentično in avtohtono kot goveja juha. Govorice so neformalna, a legitimna oblika sankcioniranja domačijskih družbenih deviacij. Opravljanje je način razmišljanja in funkcioniranja slovenske družbe. Moralno zgražanje na pamet je družbeni in medijski model. Informacijski sistem. Socialna kapica kontrole.
Janša je bil prvi, ki je posameznikovo domnevno seksualno perverzijo uporabil, zlorabil kot metaforo za moralne izprijenost cele družbene skupine, ki da ji dotični pripada ali ji je pripadal. Za takšno velepametno argumentacijo je namreč prikladno, če je človek mrtev — ali lév.
Kurbarije
Toliko o tem nasplošno. Ponavljam: Slovenija je dežela vaških opravljivk, ki se unisono zgražajo nad lifestyle dekadenco — ali po domače nad kurbarijami. Specifični domačijski dodatek pa je, da desničarji praviloma pripisujejo krivdo za razvrat svojim političnim nasprotnikom. Komunisti so nekoč pobijali poražene domobrance, danes pa se — travestirani v posodobljene, urbane levičarje — v kleteh fukljajo z nedolžnimi in lahkomiselnimi mladenkami. Če ne gre konsenzualno, pa z GHB.
Planeti tračarjenja so zdaj poravnani. Inštitut 8. marec obtožujejo, da so zadrogirana elita. Podaljšek politike — leve, seveda —, ki promovira jemanje prepovedanih drog. To je citat. Janša dixit. Levico provocirajo, naj pojasnijo, zakaj in kako so se nekoč znašli v prostoru, kjer je prihajalo do spolnih zlorab. Tudi druge, manj izpostavljene, četudi s tem prav nič povezane pripadnike WTF elite provocirajo, naj se izjasnijo. Ker če se do tega tračarjenja ne opredeliš, si sumljiv. Sumljiv si pa itak že od prej, ker si prvorazreden. Biti vsaj pasiven trač-operater je državljanska dolžnost.
Žegnana voda
Janša je leta 2010 napisal:
"Žegnana voda, s katero so poškropljeni pripadniki izbrane tranzicijske elite, pa ni prozorna, temveč rdeče obarvana tekočina. Je kri. Življenjska tekočina žrtev velikega zločina, prelita zaradi koristi povojne komunistične avantgarde in njihovih dejanskih in političnih naslednikov, ki sestavljajo večji del današnje tranzicijske elite."
Kot rečeno: od takrat vedno obstaja neka garaža. Lahko je tudi klet. Obstajajo slavni. Slavni v narekovajih ali brez. In obstaja WTF tranzicijska elita. Ta je obstajala od nekdaj. No, odkar obstaja SDS — in odkar je njen kapo di banda to napisal v strankarski brevir.
Opomba:
Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 28. avgusta 2022, pod skoraj istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana in razširjena.