Kulumne
#macron #le pen #volitve
Delamo se Francoze in volimo lopove namesto fašistov
Logo 02.05.2022 / 06.05

Socialna demokracija à la Fajon bo po zaslugi Goloba še naprej nazadovala, desnica pa se bo po Janševi še bolj ekstremizirala.

Marine Le Pen prihaja na sedež Narodnega zbora dan po porazu na francoskih predsedniških volitvah v ponedeljek, 25. aprila 2022. — [
REUTERS

Večina Francozov je takrat spoznala, da demokraciji teče voda v grlo, in se zbudila. Vse levo-desno sredinske, tradicionalne stranke so začele pozivati k zaustavitvi Le Pena. (Nekako v duhu Spomenke Hribar. Da sebe ne omenjam.) Prvomajskega sindikalnega zborovanja v Parizu se je udeležilo pol milijona ljudi samo zaradi Le Pena oz. proti njemu. Takrat so si levičarji in zmerneži izmislili legendarni slogan: “Volite lopova, ne fašista!” (“Votez escroc, pas facho!”) (Chirac je bil osumljen korupcije iz časov, ko je bil še pariški župan, in izkoriščal predsedniško imuniteto.)

Približno podobno

Chirac je zmagal z ne več ne manj kot 82,2 odstotka. To je bila najprepričljivejša zmaga kateregakoli francoskega predsednika po Ludviku Napoleonu Bonapartu leta 1848 (ki se je štiri leta pozneje po državnem udaru 1851 oklical za cesarja Napoleona III.).
​{embed_info_box}200606{/embed_info_box}

Letos — na isti dan, kot so bile državnozborske volitve tudi v Sloveniji — je bilo v francoskem drugem krogu podobno. Ampak samo približno podobno.

Marine Le Pen, ki je očetovo Nacionalno fronto pred leti preimenovala v manj beligerentno zveneč Narodni zbor, se navidez utirila v mainstream in se začela izogibati blatantnemu ekstremizmu, letos ni tako prepričljivo izgubila proti sredinskemu Macronu. Razlika med njima je bila samo še 58,5 odstotka glasov proti 41,5.

Pa še za perspektivo: MLP je kandidirala za predsednico tretjič. Leta 2012 (ko je zmagal Hollande) je dobila 17,9 odstotka (za Sarkozyjem) in se ni uvrstila v drugi krog, leta 2017 pa je z 21,3 odstotka v prvem krogu šla naprej in v drugem izgubila proti Macronu s 33,9 odstotka.

Skratka, vsakič ji gre bolje kot prej.

Bistvena razlika

Dilema, ali naj volimo lopove ali fašiste, je bila pred volitvami pereča tudi za slovenske volilce. S to razliko, seveda, da je bila obojestransko vsiljena in namišljena. Tako kot Golob nikakor ni lopov, tudi Janša na drugi strani ni ravno fašist. Ampak za predvolilno mobilizacijo so ti hashtagi zelo praktični.

Bistvena razlika med Slovenijo in Francijo je v tem, da oba naša nasprotujoča si tabora operirata z bodisi izmišljenimi ali pretiranimi očitki in resentimenti. V Sloveniji ni takih ekstremistov kot v Franciji, znamo pa zato biti bolj hudobni, lahkoverni, zaskrbljeni in fanatični.

Podobnost pa je v tem, da v polarizirajočih političnih razmerah prihaja do nevtralizacije sistemske, režimske sredine in tradicionalnih strank.
​{embed_info_box}200607{/embed_info_box}

Nevajeni liberalne demokracije

To so rezultati naših zadnjih volitev zelo lepo pokazali z relativnim neuspehom SD in Levice, parlamentarno eliminacijo LMŠ in SAB in z neuspehom domnevno centrističnih, novokomponiranih SDS light satelitov. Tako kot v Franciji od volitev do volitev vedno bolj nazadujejo nekoč močni Socialisti in Republikanci — in kot so se letos slabo ali še kar slabo odrezali tudi bolj skrajni in bolj populistični na desni kot Zemmourova Rekonkvista in na levi kot Mélenchonovi Nepokorjeni.

Ali bi se morali tudi Slovenci bati, da je počasni, toda očitno zanesljivi vzpon populistične, domnevno manj skrajne desnice po vzoru Marine Le Pen neizogiben? Po mojem ne. Tu se podobnosti med Slovenijo in Francijo končajo. Privrženci klasične liberalne demokracije, ki je zajemala tako levo kot desno sredino, v Franciji (in še kje) tudi demografsko dobesedno odmirajo. Populizem postaja sinonim za novo, nesistemsko ali protisistemsko politiko. Ker kaj je drugega Macron, če ne novi obraz à la française?

Populistična ekstremizacija

Trend nazadovanja socialne demokracije à la Fajon se bo v Sloveniji po mojem še nadaljeval, medtem pa se bo večji del desnice po Janševi zaslugi še bolj populistično ekstremiziral.

Zato pa po drugi strani prerokujem, da bo slovenska nenavajenost na klasično liberalno demokracijo — z roko v roki s tako imenovano zgodovinsko socialno in kulturno tirnico, kot temu pravi Vesna V. Godina — Gibanju Svoboda vsaj srednjeročno omogočila politično preživetje, državljanom pa zadostno mero zadovoljstva.
​{opomba}200608{/opomba}

NAROČI SE
#macron #le pen #volitve
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke