Dejmo enkrat neki razčistit. Prodajalci Kraljev ulice ne fehtajo.

Ena bolj pametnih stvari, k sem se jih zadnje čase odločila naredit, je to, da sem začela pisat za Kralje ulice. Ti psihiči majo kr 20.000 izvodov na mesec in kok je pol to novih bralcev zame!

Seveda se najde tud kakšen pametnjakovič, k mora vse skritizirat: »A za Kralje pišeš? Hehe, sam za klošarje lahk pišeš.« Prepričevanje, da pišem tud za Crnkoviča pa unga pa tretjega, ne pomaga. Ker al ne pozna imen al se je pa že odločil v svoji glupi buči, da je vse skup en klošeraj.

Ne bi glih rekla. Mesec nazaj je urednik Kraljev — moj zelo dobr frend drugač, ampak pišem za njih, ker znam, ne zato, ker se poznava — zmagal na nekem svetovnem tekmovanju v naslovnicah časopisov s ceste. In pol je bil na Valu 202 predlagan za ime tedna, skupaj z Dončičem. Sem se mu tok smejala v glavo: »Haha, pa glih Dončiča so ti dal zraven.« Itak nista mela kej praskat, ne on ne Dončič, ker je oba pojedla Bronja Žakelj.

Akviziterji

Dejmo enkrat