Da se bom pri 45 skulirala, so ble sam mokre sanje

Pa sem preživela rojstni dan. Tist, kar sem si lagala, da se pri 45 oh in sploh skuliram, so ble itak sam mokre sanje. Že zadnje tri mesece mam totalen odfuk od življenja, en teden pred rojstnim dnevom pa je bla čista norija. Kamoli rojstni dan.

Ampak to je vse za v knjigo. K jo by the way tud en kurac pišem, ker rajš živim življenje. Ali kot mi je rekel brat: “Ti misliš, da si nesmrtna.” Sej sem. Še čez leta si bojo lahk moje knjige v Nuku sposojali.

Ampak najboljše darilo za rojstni dan? Frendica me je drug dan kliče: “Tereza, jaz mam korono.”

“Hja, kaj nej rečem. Pocajti se.”

“Eh, sej sem cepljena.”

Šele pol, k sem si enga navila, je mozak začel delat. Whoa, whoa … rewind. Čaki, a nismo mi celo noč skup žurali za rojstni dan? V majhnem lokalu zaprti?

In ko je ona tam trpela v postelji, sem jo mogla klicat nazaj: “Kako the fuck ti je to ratalo?”

“Ja, ne vem. V nedeljo sem bla še negativna, v torek pa pozitivna.”

Super. In vmes je bil...