Da, družba obstaja. Naj živi socialna država!

Američani merijo razlike med političnimi ideologijami z vatli fiskalne in družbene konservativnosti ali liberalnosti. Podobno opredeljujemo ideološke struje tudi pri nas. Z nekaj terminološkimi prilagoditvami, seveda, ker vsaka omemba liberalizma — v kakršnikoli obliki, kontekstu ali agregatnem stanju — v Evropi požene kri v glavo marsikateremu levičarju ali desničarju.

Bolj ko gremo skratka proti desni, bolj se krepita družbena in davčna konzervativnost. V drugo smer pa se premikamo proti politiki, ki temelji na solidarnosti, vključevanju in skŕbi za vse družbene skupine, poudarjanju javnega in temu primerni davčni politiki.

Iz tega mnogi sklepajo, da se podjetnikom godí bolje pod desnimi vladami, tistim z nižjimi dohodki, študentom, upokojencem, socialno ogroženim, pa pod levimi.

Načeloma

To je načeloma res. Načeloma, ker tudi desni populizem ni nenaklonjen razdeljevanju javnih sredstev, vendar to največkrat