Že od razkritja v Mladini pred skoraj dvema tednoma [tukaj, tukaj, tukaj, op. FP], da je v Sloveniji izjemno visoka stopnja umrljivosti zaradi korona virusa v domovih starejših občanov posledica zavestne odločitve vlade, da je treba starostnike s slabo preživetveno prognozo v primeru okužbe s kovid-19 pustiti umreti v DSO, ne pa zdraviti v bolnišnicah, se sprašujem, zakaj se temu škandaloznemu odkritju ne posveča več družbene in tudi medijske pozornosti.
Zakaj na TVS recimo ni nobene Tarče, ki bi analizirala ta problem? Zakaj kolesarji demonstranti ne zahtevajo odgovornosti vlade glede tega vprašanja? Zakaj so nepoštene prakse z zaščitnimi maskami medijsko zanimivejše kot nepoštene prakse pri reševanju človeških življenj? Bilo bi bolj razumljivo, če bi bilo obratno.
Javnosti nima smisla razburjati
Odgovori na ta vprašanja se skrivajo v nevidni logiki, ki je sicer trajno prisotna v slovenski družbi in ki jo je korona virus samo obelodanil. Gre za to, da bi razkrivanje te logike zadelo ne samo vlado, ampak Slovence nasploh. Del tako imenovane javnosti. Javnosti pa nima smisla razburjati. Še manj pa jo obračati proti sebi.
Kako je vlada sploh prišla na idejo, da je treba prebivalstvo kategorizirati na tiste, ki jim omogočila preživetje, in na tiste, ki lahko kar umrejo?
Bila sem zgrožena, koliko Slovencem se je zdelo, da bi morali korona virus preživeti brez ukrepov. Prepustiti naravni selekciji, da opravi svoje. Mnogim se ni zdelo nič narobe, da umirajo starejši. Starejši morajo tako ali tako umreti. In to po logiki, da bo zaradi tega manjša gospodarska škoda.
Odstotek napačnih prognoz
Ta navidez racionalna logika ima vrsto napak. Prva napaka je predpostavka, da lahko »stroka« na osnovi sedanjega zdravstvenega stanja osebe ve, kaj se bo z osebo zgodilo ob okužbi s korona virusom.
Tega ne more vedeti. Vsaj ne s stoprocentno gotovostjo. Iz več razlogov. Omenimo dva.
Prvič, korona virus še ni toliko raziskan, da bi to lahko vedeli. In drugič, posamezniki na bolezen vedno odreagiramo ne samo tipično, ampak tudi individualno. Kar pomeni, da je ob prognoziranju verjetnosti preživetja na osnovi trenutnega zdravstvenega stanja osebe vedno vključen tudi določen odstotek napačnih prognoz.
Primer: prognoza zdravstvenega stanja moje hčerke, ki je od rojstva cerebralni paralitik, je bila, da ne bo nikoli niti hodila niti govorila. Ona hodi. In ima gimnazijsko maturo. Prognoza je bila napačna. Če bi kot starš delovala skladno s prognozo »stroke«, bi bila moja hči rastlina.
Ker so v primeru starostnikov v domovih delovali na osnovi prognoz »stroke«, je verjetno kdo od teh starostnikov umrl po nepotrebnem. V ZDA bi svojci umrlih tožili državo za odškodnino. Pri nas pa se delamo, kod da se ni zgodilo nič. Čeprav je bilo nelagodje ves čas prisotno. Spomnimo se ministra Gantarja, ki je podatke o umrlih v domovih redno pospremil z ugotovitvijo o »pridruženih boleznih«.
Zahtev po odstopu vlade ne bi smeli utemeljevati samo z afero maske, temveč predvsem s sokrivdo za smrti v DSO. A kdo bi lahko kaj takega zahteval? Velik del kritikov vlade — tudi tistih, ki se imajo za levičarje — delí z vlado pomanjkanje empatije, socialnih veščin in osnovne humanosti.
Evgenika
Ministrovo nelagodje je spet mogoče brati na več načinov. Recimo tako, da se je ob delovanju »stroke« počutil vsaj toliko nelagodno, da je moral podajati »utemeljitve«. Torej opravičila. Opravičujemo pa se seveda takrat, ko čutimo, da smo krivi.
Drugi vir nelagodja je ministrovo vedenje in izjavljanje, da medicina ljudi jemlje kot »primere«. Ko sem to logiko neempatije proučevala na primeru moje hčerke, sem ugotovila, da zdravniki to delajo tudi zato, da lahko svoje delo sploh opravljajo. Če bi namreč v vsakem bolniku videli človeka, bi bili funkcionalno blokirani. Zato so zanje bolniki »primeri«. In nekateri »primeri« po statistični verjetnosti pač umrejo.
To pa je že logiko, ki je prisotna tudi zunaj »stroke«. Da so drugi ljudje kolateralna škoda, je splošna družbeno razširjena praksa. Še posebej, če ti drugi niso »naši«.
Bila sem zgrožena, koliko Slovencem se je zdelo, da bi morali korona virus preživeti brez ukrepov. Prepustiti naravni selekciji, da opravi svoje. Da pač umrejo tisti, ki niso dovolj zdravi, da korono preživijo. Mnogim se ni zdelo nič narobe, da umirajo starejši. To so utemeljevali z logiko, da starejši morajo »tako ali tako umreti«. In z logiko, da bo zaradi tega manjša gospodarska škoda.
Skratka: zahtev, naj vlada odstopi, ne bi smeli utemeljevati samo z afero o nabavi zaščitne opreme, temveč predvsem s sokrivdo za smrti v domovih ostarelih. Vendar ni povsem jasno, kdo bi lahko kaj takega zahteval. Ker velik del kritikov vlade — tudi tistih, ki se imajo za levičarje — delí z vlado pomanjkanje empatije, socialnih veščin in osnovne humanosti. Od takih ljudi pa se vladi ni treba bati ničesar drugega … — kot zavzemanja za lastne interese. In lastno ugodje.