Kolumne

Človekova duša in občutek za lépo v socializmu. Primer Kidričevega kipa.

8.7.2019 / 06:10 Komentiraj
Kidričev kip je bizaren. Zakaj bi to morali gledati? Naj se tudi zgodovina gentrificira, zakaj bi se samo mestne četrti?

Poglejmo na spomenike drugače, seveda v luči nedavnega grafitiranja šestih spomenikov v Ljubljani.

Pripominjam, da za opis tega nekulturnega dejanja ne uporabljam izrazov kot vandalizem in skrunitev, ker se mi ne zdita primerna. Se opravičujem za picajzlanje.

Obenem prosim za razumevanje, da se osredotočam samo na najbolj ikonično grozni kip Borisa Kidriča, ki so mu neznani storilci pobarvali noge do kolen s krvavo rdečo barvo.

Kip Borisa Kidriča je daleč najbolj odbijajoča skulptura. Ne samo v Ljubljani, ampak tudi v daljni okolici. Mislim, da sem nekoč v Makarski videl kip Tuđmana, ki je še bolj oduren (čeprav tudi bolj smešen).

Spomenik revoluciji s Kardeljevo skupino lučaj od Kidriča je vsaj dovolj abstrakten, da ne moti. Recimo.

Kaj je hotel povedati Zdenko Kalin

Kaj je pripravilo kiparja Zdenka Kalina — ki ga sicer lahko cenimo po Dečku s piščalko v Tivoliju in pred RTV in po figurah na frizu Državnega zbora

Borisa Kidriča pred Cankarjevim domom gleda na Pršernovo cesto. — [Fotografija: Marko Crnkovič]
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE