Z enim glasom več za je Angelika Mlinar postala nova ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Še v četrtek popoldan po enostavni parlamentarni matematiki ni kazalo na zmago. Je pa bilo slutiti, da bi predlog vladne koalicije lahko uspel samo po zaslugi manjkajočih ali vzdržanih glasov. In tako se je tudi zgodilo. Dva poslanca — Zmago Jelinčič (SNS) in Andrej Šircelj (SDS) — sta pri glasovanju manjkala, Dušan Šiško (SNS) pa ni glasoval. Tako je bilo za zmago dovolj 44 glasov. Proti je glasovalo 43 poslancev.
Ministrico torej imamo. Toda že tako ali tako manjšinska koalicija bo zdaj imela še dva glasova manj. Poslanka Lidija Ivanuša — sicer tudi podjetnica, ki ima v Arji vasi pri Žalcu salon z erotično masažo Paradise — se je namreč odločila, da bo iz SNS pestopila v SDS. Volilcem je to sporočila kar na Facebooku.
Stranki DeSUS pa povzroča sive lase njihov poslanec Robert Polnar. Ker je že večkrat glasoval v nasprotju s koalicijskimi dogovori — sam pravi, da »po svoji vesti« —, bi se mu Erjavčevi poslanci radi kar odrekli. Polnar pa trdi, da bi bila to velika napaka, saj je njihov »najbolj kvaliteten« poslanec ever. Vodja poslanske kupine Franc Jurša pravi, da se bodo s »solistom« pogovorili, »neposlušni« poslanec pa, da pogovor ni potreben in da stranke ne bo zapustil.

Prihodnost koalicije je šibka in negotova

Prihodnost koalicije je torej šibka in negotova. Če se kaj spoznam na politiko, bo manjšinsko vladanje predsednika vlade odslej precej dražje stalo. Apetiti tistih, ki lahko nagnejo tehnico v korist koalicije, so veliki. Že tako šibka vladna strategija bo še šibkejša. Poleg koalicijskih zavez bo treba izpolnjevati tudi volilne načrte in zahteve opozicijskih strank.
Veliki mojster političnega trgovanja je nedvomno Zmago Jelinčič. Stari politični maček končno prihaja v ospredje parlamentarnega dogajanja, kar si je verjetno ves čas želel. Vsaj po tem, ko mu ni uspelo postati minister za kulturo.
Levica in NSi, ki bi lahko vsaj občasno prispevali svoje glasove, tudi imata svoje kalkulacije. Nove volitve so vsak dan bližje. Pa če bodo redne ali predčasne zaradi padca vlade.
Tega pa si v koaliciji zagotovo ne želijo, saj bi najmanj dve stranki skoraj zagotovo ostali pod pragom vstopa v parlament. Težko je pričakovati, da bi se vsi njihovi glasovi razporedili med druge stranke na levi sredini. Povsem lahko bi se zgodilo, da bi nove volitve pripeljale do preobrata, kar zadeva razmerje med levico in desnico.

Petelinji boj

Trenutni politični utrip Slovenije kaže, da bi LMŠ ob morebitnih novih volitvah na levi sredini ostala še naprej najmočnejša. Tega se predsednik vlade tudi zaveda. V koalicijskih pogajanjih in razprtijah je to njegovo najmočnejše orožje. Politično preživetje je najmočnejše lepilo koalicije. 
Zato je zelo nenavadna komunikacija med ministrico Bratuškovo in premierom Šarcem. Ta petelinji boj kuri Bratuškova. Da ministrica pošilja šefu sporočila skozi medije, da bi na njegovem mestu v primeru morebitne neizvolitve Angelike Mlinar odstopila, je smešno. In žalostno. Res je, da je predsednik vlade formalni predlagatelj ministrske ekipe. A vsa Slovenija je spremljala umeščanje Angelike Mlinar v naš politični prostor že na evropskih volitvah, kar ji je kot nosilki liste SAB omogočila prav Bratuškova. Ponuditi predsedniku vlade kandidatko, češ, tu jo imate, potem pa se od predloga odmakniti, češ, predsednik vlade naj zdaj opravi svoje delo, pa je tako, kot da bi se peljal z vlakom in tik pred zadnjo postajo izstopil. 
Zmagovati pomeni, da si bolj kot drugi pripravljen narediti še tisti dodatni korak, tisto »ekstra miljo«. Nekateri tega očitno še ne razumejo. Šarec je Bratuškovi sporočil — seveda spet skozi medije —, da je svojo nalogo v zvezi z Mlinarjevo opravil.
Novopečena ministrica bo morala z ekipo dati vse od sebe, da počrpamo iz EU vse, kar nam pripada do konca leta 2020. Kot prav posebna ministrica se bo morala dokazati še bolj in več kot drugi in zadovoljiti velika pričakovanjav, ki jih do nje imamo.
Upajmo, da je vsaj ona pripravljena prehoditi tisto ekstra miljo. Da ne bo šlo v zgodovino, da je za padec 13. slovenske vlade kriva ženska.