Kulumne
#branje #vzgoja #jezik
Bržkóne. To me je spominjalo na bonbone.
Logo 15.04.2019 / 13.25

Poskušam se spomniti svojih prvih beril. Knjigic, iz katerih sem se naučila osnov jezika. V spominu je ostalo bore malo.

Ko sem bila v 3. razredu osnovne šole, so mi sicer vsi rekli, da dobro berem. Čeprav sem imela motnjo. V prvem tekstu, ki smo ga brali iz berila, sem naletela na besedo, ki je nisem razumela: “bržkone”. Besedo sem naglasila na o, torej “bržkóne”. To me je spominjalo na bonbone. Vedela sem, da ni pravilno. Sčasoma sem razumela, kaj beseda “bržkone” pomeni in odkod prihaja. 
Neznanih besed sem se naučila šele, ko sem dobila v plastični mapici zapakirane štiri otroške knjigice. Prva se mi je zdela najbolj zanimiva: Gnam Gnam in Timbuktu. Šlo je za opico in afriškega dečka. Izgovarjanje teh dveh besed se mi je zdelo pravljično. Izgubila sem strah pred neznanimi besedami. 
Druga knjigica — naslova se ne spomnim — je bila posvečena kradljivi sraki. Pokradla je vse, kar se je svetilo. Dokler ni hotela ukrasti ogorka čika. Ogorek jo je zapekel in jo ozdravil kradljivosti.

“Ne boj se in ne sovraži.”

Vidite, kako bi bilo dobro, če bi to knjigico imela še takrat, ko je bila pri meni asistentka, podobna sraki. Veliko zlatih stvari je odšlo z njo. Dolgo je nisem spregledala. Ko pa sem jo, je bila škoda že narejena. Poslovila sem se od artiklov. 
Naslednji učbenik, ki mi je ostal v spominu, je knjiga Aritmetika za 6. razred. Za matematiko nisem preveč nadarjena. Vsebine nisem razumela kaj dosti, v oči pa mi je padel stavek na začetku, na belem listu, čisto na dnu: “Ne boj se in ne sovraži.” Precej grozljiv napotek za bralca.
Resda sem se trudila z aritmetiko, dokler je nisem razumela, ampak to ni bil noben užitek. Veliko raje sem imela jezik in humanistične vede. Matematika me je spremljala vse do fakultete, ko sem si nabavila debelo knjigo Višja matematika od Vidava. Nisem si je upala niti odpret. Tako kot debele sive skripte Uvod v geografijo.

Moja jaka strana

Iz tega bi lahko sklepali, da sem si izbrala napačen študij. Pa nisem. 
Na geografiji smo imeli tudi diplomski izpit na prvi stopnji z naslovom Jugoslavija. Priskrbela sem si učbenik v cirilici. Trudila sem se, kolikor sem se še spomnila cirilice. Šlo je počasi.
Ko sem že bila učiteljica glasbe, sem dobila učbenik Pesmi svetaz notnimi zapisi — a žal brez spremljav. Spremljava je nujno potrebna, če želiš učence naučiti petja. Spremljave sem si izmišljevala sama, kolikor sem znala.
V razredu je nekako šlo. Preklela pa sem seveda avtorico knjige, ker ni dodala spremljav. Verjetno jih ni znala, je pa zato kasirala velik dohodek od učbenika. 
Skratka, učbeniki niso ravno moja jaka strana, so pa potrebni.

NAROČI SE
#branje #vzgoja #jezik
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke