Revija

Boris Pahor (1913–2022): Samo svoboda in ljubezen lahko rešita svet

1.6.2022 / 06:10 Komentiraj
Najboljše, kar se nam je lahko zgodilo. Vsem Slovencem, ne samo tržaškim. Bil je darilo 20. stoletja — da bi bilo 21. boljše.

Nekoč sem že zapisala, da si Trsta brez dveh velikanov slovenske literature — Borisa Pahorja in Alojza Rebule — sploh ne znam predstavljati. Zdaj, slaba štiri leta po Rebulovi smrti, pa se je poslovil še starosta Pahor, ki bi 26. avgusta dopolnil 109 let.

“Modri starec ob morju” — takšna oznaka se ga je še kot čilega stoletnika prijela. Toda ta “starec” mi kljub njegovim častitljivim letom nikoli ni sedel v uho. Najbrž zaradi Pahorjevega večno mladega, neuklonljivega, tudi v poznih letih kritičnega, samosvojega, svobodoljubnega duha. Prav temu duhu gre zasluga, da se je ta mož drobne, krhke postave, a neizmerne življenjske in intelektualne energije zdel večen. In hočem verjeti, da bo po zaslugi svoje iskrene, pretresljive, pogumne pričevalske literature večen tudi ostal.

Zgodovina 20. stoletja

Z dolgim, plodovitim življenjem, v katerem se je zgostila vsa tragična zgodovina 20. stoletja, je bil Boris Pahor nekaj najboljšega, kar se je Slovencem lahko...

Boris Pahor predstavlja svojo avtobiografijo Figlio di nessuno (Nikogaršnji sin, s soavtorico Cristino Bartocletti, založba Rizzoli, 2012) v Mariboru na EPK 20. junija 2012. — [Fotografija: Sašo Bizjak/Večer]
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE