Kulumne
#kultura #proslava #Prešeren
Bordel v svetišču: Ali farji res porivajo nune?
Logo 10.02.2020 / 20.32

Opolzka Prešernova proslava je sindrom tisočkrat prelistanega in od prezgodnjih kulturnih izlivov razmočenega Playboya.

Fokuspokus

Peripetija s Prešernovo apokrifno in vulgarno, a zato ne manj simpatično pesmico — med drugim: »Zakaj se nunam trebuhi redé? Zato, ker se farjam porivat pusté.« —, ki jo je na proslavi ob kulturnem prazniku prejšnji četrtek imenitno izvajal Magnifico z Schatzijem (ki jo je tudi uglasbil) in bendom, ima vsaj dve sumljivi plati.
Prva je, da se očitno poglablja prepad med moderno, larpurlartistično, sproščeno, urbano, neobvezno kulturo, ki ji ni nič sveto, in tradicionalno, kmetsko, nacionalno, zateženo ali veseljaško, domoljubno, za narod vpreženo kulturo na drugi strani.
Ali z drugimi besedami: to sta pop in art performans in koncept proti klasičnemu kánonu, za dobro vago pa še Blut-und-Bodnu zraven. Ali s še bolj drugimi besedami: querelle des anciens et des modernes.
Druga plat pa je, da je teh resno mišljenih neresnosti ali neresno mišljenih resnosti iz prvega, naprednega in naprednjaškega, dominantnega, edino zveličavnega kulturnega tabora, že toliko, (kot) da v družbi res ni nič več sveto.

Kulturniki tekmujejo s cirkusanti

To nas ne bi smelo čuditi.
Ne pozabite namreč, da je Slovenija deželica, v kateri le še komajda kdo kaj (pametnega) bere — in če že, potem vključno z intelektualci padajo celo na kriminalke! Ne pozabite, da je Slovenija dežela, kjer so Modrijani najpopularnejši bend, Slovenski pozdrav pa najpopularnejša razvedrilna oddaja.

Navdušenje ne preveč ukih 

Sem Magnificov fan — pa tudi Tauferjev, če smo že pri tem — in tudi nisem tako zatežen in ozkogled, da bi Prešernu pripisane pesniške opolzkosti pokvarile vtis, ki ga pesnik dela name s kanoniziranimi deli kot s Krstom pri Savici, Sonetnim vencem, Soneti nesreče, Zabavljivimi napisi in še marsičim iz Poezij.
Toda da dajo to uglasbitev na program osrednje državne proslave, je otročje. Pravzaprav pubertetniška provokacija. Na žalost ni cela Slovenija tako razgledana in socializirana kot mi. Ne moreš péti z bendom nekaj odštekanega, ekskluzivnega — pa tudi zapletenega, dvoumnega — in pričakovati, da bodo vsi navdušeni.
Gre namreč za navdušenje neukega ali vsaj ne preveč ukega mladega bralca, ki ga na prvo žogo fascinira poceni hevrektična epifanija in enigma nacionalnega avtorja. O njem se je v šoli učil, da je bil božansko navdahnjen genij, potem pa na lepem ugotovi, da je poet pisal tudi izzivalno poezijo. Gre za sindrom tisočkrat prelistanega in s prezgodnjimi kulturnimi izlivi razmočenega Playboya.
Večina nas je to že prerasla. V tem je problem. Kulturni tradicionalisti pa tega tako ali tako niso nikoli razumeli. 
Da ne bom še jaz vulgaren: lepše rečeno je to to, kot so tako rekoč célo Cankarjevo leto izhajale priredbe mojstra s Klanca v stripu ali že prej sLOLvenski klasiki in takšna trivia. Da bi Ivan Cankar konkuriral Tadeju Golobu ali komu. Ker učitelji slovenščine težijo in ga ne znajo približati mladini, je treba poklicati na pomoč Pižamo in druge kultivirane ljudi z nasmehom, da postano literarno robo začinijo. Ne preveč šarf, vse v mejah normale in spodobnosti, ampak bolj fancy kot v hiši Marije Pomočnice.

Kaj je pri vsem skupaj najhuje

Da se fani državotvorne, domoljubne, narodnobudilne kulture nad tem zgražajo, je razumljvo — toda to problema profanizacije niti malo ne rešuje.
Še huje, oni grejo v drugo, čitalniško skrajnost za drugo triado osnovne šole. Ali se je kulturnim tradicionalistom totalno zmešalo?! Poglejte, kakšne neprebavljivosti servirajo (odraslim):

»France Prešeren je bil mojster poezije, domoljub in intelektualec, ki je v svojih delih pozival k miru in spravi. Na današnji dan se z državnim praznikom poklanjamo spominu na velikega Slovenca in osrednji osebnosti slovenske poezije.«

To leporečje ne bi bilo potrebno ali vsaj ne bi imelo opaznega vpliva, če bi se ustvarjalci Prešernovih proslav zavedali, da obstaja razlika med izvajanjem uglasbljenega Prešernovega komada na Magnificovem koncertu v Stožicah in izvedbo taiste skladbe na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu.
Ker pa famozni Upravni odbor Prešernovega sklada tega ne šteka — in gladko jé iz roke režiserjev provokacije kot to z Magnificom — ki je izpadel subverziven samo zato, ker ta komad pač tja ni pasal —, zdaj zgleda, kot da imajo kulturni tradicionalisti prav.
In to je pri vsem skupaj najhuje. Da je pred skoraj dvesto leti nekdo napisal, da farji porivajo redovnice, bomo zlahka preživeli. Zlahka bomo preživeli tudi to, da nam je nekdo to dandanes zapel na poštirkani proslavi, kjer nihče ne uporablja vulgarnega jezika in si niti ne misli, da farji in redovnice kaj grdega počnejo.
Ne bomo pa preživeli tega, da izpadejo najpametnejši tisti, ki bi najraje restavrirali kulturni red in smisel slovenskih taborov iz 19. stoletja.

NAROČI SE
#kultura #proslava #Prešeren
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke