Tako Rusija ne bo smela nastopiti na Evroviziji v Torinu. V Sankt Peterburgu ne bo finala Lige prvakov. Odpovedana so številna športna tekmovanja v Rusiji, naprimer v smučarskih skokih. Nemški dirkač formule 1 Sebastian Vettel je sam sporočil, da na dirki v Sočiju ne bo nastopil. K prepovedi tekmovanj je javno pozval tudi Mednarodni olimpijski komite, ki je nagovoril vse športne zveze k odpovedi ali preselitvi prihajajočih tekmovanj v Rusiji in tudi v sosednji Belorusiji.

Vojna žival

Tudi kulturnim dogodkom, v katere so vpleteni Rusi, se ne piše dobro. Dirigent Valerij Gergijev — sicer tudi velik prijatelj Slovenije in Ljubljana Festivala — je že dolgo podpornik predsednika Putina. Javno je podprl priključitev Krima Rusiji in zakon, s katerim Rusija zatira LGBT skupnost. O vojni v Ukrajini se baje sicer še ni javno opredelil, toda Dunajski filharmoniki so se mu kljub temu že odpovedali za koncertno turnejo po ZDA, kjer jim torej ne bo dirigiral.

Odbor ministrov Sveta Evrope je v skladu s svojim statutom nadalje sklenil, da zaradi oboroženega napada na Ukrajino Ruski federaciji s takojšnjim učinkom odvzame pravico do zastopanja v odboru ministrov in parlamentarni skupščini.
​{embed_info_box}193103{/embed_info_box}

Relativizacija in propaganda

Medtem je ruski vojaški napad na Ukrajino sprožil val protestov ogorčenih, osuplih, jeznih državljanov planeta, zlasti v Evropskih državah in državah članicah Nata. Proti Rusiji so protestirali od Izraela in Turčije pa do Združenega kraljestva in Nemčije, večinoma pred ruskimi veleposlaništvi. Tudi v Ljubljani se jih je zbralo nekaj sto, tudi pred ukrajinskim veleposlaništvom.

A tudi rusko prebivalstvo ne stoji enotno za svojim predsednikom. Tisti z dostopom do svetovnega spleta so si stanje in pogled na dogodke sami pri sebi že relativizirali. Za razliko od tistih, ki so jim dostopni le državni, propagandni viri predsednika Putina in njegove politike. Prvi so se zbrali na protestih v Moskvi in Sankt Peterburgu. Sledile so množične aretacije. Aktivisti poročajo, da je bilo v državi pridržanih skoraj 1700 protestnikov.

Mehki, premehki

Četudi imajo vsi ti ukrepi konkretne posledice, pa se vendarle zdi, da so mehki. Premehki za trde Putinove besede, tako rekoč grožnje z neslutenimi posledicami, ki da jih še nismo doživeli. Premehki, ker Rusija že od priključitve Krima živi pod sankcijami — in ji gre čisto dobro. Premehki za slike, na katerih se možje poslavljajo od svojih družin, žene in otroci pa bodo nekje v sosednjih državah poiskali zatočišče. Mogoče za vedno. Premehki za slike stanovanjskih zgradb, ki nikoli več ne bodo domovi, saj so primerne samo še za rušenje. Premehki za uničujočo silo, s katero ruski tanki obstreljujejo, podirajo in mečkajo vse, kar se jim znajde na poti.

Baje bi bil najbolj drzen ukrep proti Rusiji izključitev iz mednarodnega plačilnega sistema SWIFT. A tu ni več tako harmonične enotnosti med državami EU kot pri sami obsodbi ruskega napada. Izključitev namreč prizadene tudi tiste, ki denar prejemajo, ne le tiste, ki ga nakazujejo.

Papirnate odločitve

Že  mogoče, da so ZDA oz. NATO največja vojaška velesila na svetu. Toda o njihovi učinkovitosti bi se dalo razpravljati. Najbrž največji Natov uspeh je bilo oboroženo posredovanje proti Srbiji. Šlo je za 78-dnevno bombardiranje 1999, s čemer so prisilili Miloševića, da je vsaj formalno prenehal s pritiski na Kosovo, ki mu je pred tem odvzel status avtonomne pokrajine. Takratni napad na Beograd je bil tudi prvi v zgodovini, do katerega je prišlo brez odobritve Varnostnega sveta OZN. Kosovo je danes sicer priznana država — ne sicer od Srbov in še nekaterih —, a pravega miru med narodoma še zdaj ni.

ZDA in Nato, ki se postavljata v vlogo skrbnika svetovnega reda in miru, sta pozneje sprožala akcije samo še v državah, kjer so iskali zločinske voditelje — kot Bin Laden, Gadafi, Sadam Husein —, bili pa so tudi 20 let v Afganistanu, da bi državi pomagali do demokratizacije. Tudi če jim je uspelo tako ali drugače odstraniti voditelje, so v resnici vse te bitke izgubi. Demokracije jim nikjer ni uspelo vpeljati. 

EU in Nato poskušata to vojno zaustaviti s papirnatimi odločitvami. Orožje je šibko in sovražnik dobro pozna njegovo delovanje.

Na koga se lahko torej Ukrajinci zanesejo? V kaj naj položijo upanje? Bojim se, da smo jih pustili same.
​{opomba}193102{/opomba}