Slovensko nogometno občestvo je dalo vse od sebe, da bi primerno počastilo in pozdravilo enega od dveh nogometnih bogov zadnjih dveh desetletij. Namreč Ronalda, tistega portugalskega. Ne onega pravega, so vedno dodali ciniki in drugi hejterji. Karte so navijači, feni, lovci na trofeje (glory hunterji) in seveda followerji — to je zdaj neka nova kategorija — razgrabili v nekaj minutah. Samo še za Dragića in njegovo slovo so šle tako ekspresno.

Vse so dali od sebe tudi, ko je eden največjih in najbolj malikovanih zvezdnikov iz industrije spektakla, kjer se vrtijo milijarde evrov, dolarjev in drugih valut, pripotoval na slovensko grudo. Organizirali so obleganje letališča Jožeta Pučnika in kasneje še Grand Plaza Hotela v centru Ljubljane, kjer se je nastanila zveneča portugalska nogometna reprezentanca.

On pa nič. Nič. Iz avtobusa mimo recepcije v sobo. Brez nasmeškov, brez mahanja, brez pozdrava ... Je kdo omenil avtograme? Ah! “O, vi, ki vstopite, vsak up pustite!" (Dante Alighieri: Božanska komedija; Pekel, Spev III).

Vse od sebe

Dobro, si je mislil (marsi)kdo. Človek se pač osredotoča na tekmo. Na Slovenijo! Lahko smo mu kvečjemu hvaležni, kajneda, ker je prišel k nam in se dotaknil naše nogometne duše.

V torek je bila tekma. Mnogi starši so si vzeli dopust, da so svoje male nogometne navijače in navijačice že zgodaj popoldne pripeljali v Ljubljano. Upanje, da ga bodo videli, umira zadnje? Yes! Telefoni so bili vseskozi pripravljeni, da bi ujeli zgodovinski prizor. A kaj, ko je na hotelu še kar visel verz iz Božanske komedije. Toda že samo slutnja, da je nekje blizu, morda le nekaj metrov vstran on, Ronaldo, je bila marsikomu dovolj, da se je počutil izpolnjenega.

V Stožicah so za gostovanje slovečih in slovitih Portugalcev dali vse od sebe. Preizkusili so različne efekte, ki jih zmorejo žarometi. Nato smo se vsi skupaj malo igrali s svetilkami na mobilnih telefonih, malo pa vstajali v ritmu mehiškega vala. Za hip smo pomislili, da smo na tekmi NBA in ne na nogometu, kjer tovrstnega navijaškega kiča nismo vajeni.

Veseli bomo, če je bila ta folklora rezervirana samo za gostovanje velikega Ronalda in če nam bo v bodoče na nogometnih stadionih prihranjena. Nismo pa prepričani, da bo res. Saj veste: amerikanizacija über alles.

Sedmica

Dobro, že pred tem je pritekel na zelenico, na ogrevanje. Sedmica. CR7. Največji brand, kar jih je. Menda je celo pomahal tja proti tribunam, od koder se je razlegel huronski aplavz. Znak čaščenja, spoštovanja, oboževanja. Pa čeprav se je vmes zdelo, kar je kasneje povedal Petar Stojanović: da namreč v Stožicah navija več ljudi za Portugalsko. Zaradi Ronalda.

Popularni Pero se ni motil. In prav nič ni čudno, da ga je to zmotilo. Tudi nas je. Ampak večina publike, ki se je “kvalificirala” za to tekmo, tja žal ni prišla zaradi slovenske reprezentance.   

Dovolite oceno čez palec: vsaj pol stadiona je prišlo samo zaradi njega. Veliko jih še nikoli ni bilo na tekmi, niti jih ne bo več. Ampak to je pač neka nova demokracija. Kdor je prej kliknil in imel srečo, je zmagal.

Top in kul

Sam te sreče nisem imel. Imel pa jo je prijatelj od prijatelja, ki jo je lahko delil z menoj. (Hvala obema!) Tako sem naša mala dva spravil v Stožice, da sta lahko pozdravila Ronalda. Priznam, ni ju motilo, da on sam ni pozdravil njiju. Itak ni pozdravil tako rekoč nikogar. Njima je bilo “top in kul”, da sta bila na tej tekmi.

Ampak spet smo si rekli: ta človek je stroj, totalni profesionalec. On nas ne vidi, ker je v tekmi. Ker je 100-odstotno osredotočen.

In se je začelo. Četudi je bila tekma prijateljska, je bila za nas prestižna. Dlje ko je trajala, bolj se je prepiral. S sodniki, z Jako Bijolom ... — in z drugimi. Sam s seboj. Gestikuliral je, se pritoževal, cepetal, simuliral vse možne poškodbe, zahteval penal, favl, karton. Skoraj bi se nam moral zasmiliti, kaj so mu Kekovi izbranci delali. Kriminal! Nimamo podatka, ali je od naših nogometašev zahteval, naj ga vendarle spustijo iz žepa, kamor so si ga pospravili.

Selfie za nekaj sto evrov

Nato je na lepem na zelenico vdrl še ultimativni oboževalec, ki je v druženje z Ronaldom investiral nekaj prihrankov. Odštel jih bo za kazen. Selfie za nekaj sto evrov. Gre skozi za goreče fene, ne, investicija pač. Ni problema. Ker če v paket dodamo še poljub …

Ker se NZS zadnje čase veliko ukvarja s huliganizmom, naj pripomnimo samo, da takšna intervencija velja v svetu nogometa za hud prekršek. Pri nas pa je možakar zdaj kao heroj. Če bi se to zgodilo v MB, bi bilo drugače.

Ronalda pa niti to ni spravilo v boljšo voljo. Kar seveda razumemo. Nato sta udarila še Gnezda Čerin in Elšnik. 2:0. Tema. Veliki Portugalci so padli. On je bil neviden. Izgledal je kot zagrenjen, tečen možakar, ki noče v penzijo. Žal.

Nadvse vesel bi bil, če bi lahko napisal kaj drugega. Pa ne morem. Nimam teksta. Ko je po tekmi odvihral v slačilnico, je še naprej nekaj krilil. Slovenskim pubecom, ki so bili zasluženo boljši, ni namenil niti enega stiska rok. Publiki, ki ga je prišla gledat in podpret, ni namenil nobenega pozdrava. Vsem je bilo vse jasno. Zdaj vemo, bi rekel Marcel. Tudi največji med največjimi se lahko obnaša kot največje b.....! Ima ta privilegij in pravico.

Ni vsak vzornik vzor

Ob porazu, pa čeprav na prijateljski tekmi, je treba biti velik. To je osnovno pravilo nogometnega in splošnega bontona. Da za Ronalda ne veljajo mnoge zakonitosti fizike in narave, vemo. Družbene pa očitno tudi ne. 

Škoda za vse tiste upanja in sanj polne oči, ki so prišle gledat vzornika. Bilo nam je hudo za tiste, ki so se sekirali. Ki “niso vedeli”, kaj se lahko zgodi.

Občudovanja njegovih nedvomno epskih, impresivnih, neponovljivih dosežkov niti to skrajno bedasto, podmersko obnašanje ne more sklestiti. A ni vsak idol in junak vzornik v vsem. Za svoje obnašanje v Sloveniji si ne zasluži spoštovaja. Ampak saj nismo jezni, naj še kdaj pride. Portugalci so očitno dobre nogometne stranke.

Predvsem pa naj neolikani portugalski superstar ne zasenči odlične igre naših in zmage proti eni boljših reprezentanc na svetu. Velike globalne zvezde so mirno sklatili asi lokalne lige, kot sta Karničnik in Elšnik.