V makedonskem Teatru Komedija, enem od nacionalnih gledališč v Skopju, so te dni premierno uprizorili dramo Draga Jančarja Zalezujoč Godota, parafrazo Beckettove klasike absurda s konca osemdesetih let.

Nekoč se je imenovala Bistrenica, nekateri ji pravijo tako še zdaj, za tiste z zgodovinskim spominom pa je kar Slovenska vas, čeprav ne živi danes v tem kraju noben Slovenec. V času med obema vojnama je bilo drugače

Pričevalec Pahor sam ni nikoli govoril o maščevanju, kvečjemu o odpuščanju. In na to se mi zdi vredno ob prvi obletnici njegove smrti v trenutni družbeni klimi posebej opozoriti.

Kako je zrasel Ilija Gečev, prvi in za zdaj edini makedonski milijarder.

Upokojeni profesor psihologije na Filozofski fakulteti v Beogradu in nekdanji podpredsednik v vladi Zorana Đinđića, za Večer o okoliščinah in ozadjih sredinega zločina na beograjski osnovni šoli.

Maribor je imel in ima razmeroma malo tako prepoznavnih političnih obrazov, kakršen je bil pred kratkim umrli Miran Potrč. Vsekakor manj, kot bi se spodobilo za drugo največje mesto v državi.

​Milčo Mančevski, letnik 1959, je svetovno znan makedonski režiser in scenarist, živeč v New Yorku. Njegova življenjska zgodba, zgodba dečka iz Skopja, ki je rosno mlad odšel v Ameriko in uspel, je naravnost filmska.

Odločitev vlade o Zemljaričevem državniškem pogrebu ni koristila (skoraj) nikomur, niti slovenski družbi niti pokojniku in njegovim užaloščenim svojcem

Dejan Dukovski, letnik 1969, je makedonski dramatik, dramaturg in scenarist. Zelo mlad, pri petindvajsetih, je napisal kultno dramo Sod smodnika in z njo prodrl v mednarodni gledališki prostor, potem pa tudi v filmski.

Zgodba o dami, ki je bila nekoč tovarišica, in gospodu, ki vse življenje služi Gospodu

To dolgo vroče poletje se je začelo s pogrebom Borisa Pahorja in se približalo koncu s smrtjo Mihaila Gorbačova. Bili pa so, doma, tudi drugi odhodi, ki budijo spomine in silijo k primerjavam

Zrel literarni prvenec o tem, kako razmišljajo sodobni slovenski katoliški izobraženci; kje je in kaj naj bo Cerkev. Leon Marc je poklicni diplomat, ki se ukvarja tudi s publicistiko.

Če kdo zares ve, kako so se počutili ljudje na gorečem Krasu, so to zagotovo prebivalci na makedonskem vzhodu, ki ga je lani na začetku avgusta prizadel strašen požar. Prva jim je na pomoč priskočila Slovenija.

Reka ni navadna reka, marveč bitje z ženskimi lastnostmi, njen tok pa življenje samo.

Makedonska opozicija o ultimatu po bolgarskem diktatu, vlada o zadnjem vlaku za Evropsko unijo

Skozi dobronamerne, včasih hudomušne opise sodobnikov se razgalja avtorjev široki, odprti, svetli značaj.

Najboljše, kar se nam je lahko zgodilo. Vsem Slovencem, ne samo tržaškim. Bil je darilo 20. stoletja — da bi bilo 21. boljše.

Nekoč sem že zapisala, da si Trsta brez dveh velikanov slovenske literature Borisa Pahorja in Alojza Rebule sploh ne znam predstavljati. Zdaj, slaba štiri leta po Rebulovi smrti, se je poslovil še starosta Pahor, ki bi 26. avgusta dopolnil 109 let.

Pisateljica in založnica iz Skopja o tem, kaj in kako berejo in pišejo Makedonci. Brez javne agencije za knjigo in brez knjižničnih nadomestil, pa tudi literarne kritike ni.

Izšel je še en dragoceni prispevek k osvetljevanju naše polpretekle zgodovine, zbornik, posvečen, kot povesta naslov in podnaslov, Mostu in Zalivu, dvema revijama, ki sta od leta 1964 v Trstu odpirali okna v svobodnejši svet.

Sedemnajst človeških zgodb, v katerih se odslikavata prostor in čas. Pa tudi vrnitev v kolektivni spomin.

Ljudi manj, gospodinjstev in stanovanj pa več. Albancev v tujini več, doma enako. Bolgarov niti 0,2 odstotka, Sofija razočarana. Slovencev le za vzorec.

Beograjski roman, ki ga dobri poznavalci mesta berejo drugače kot tujci, vsem pa zleze pod kožo.

Če je leta 2003 res umrl razočaran nad slovenskimi "smermi razvoja", kako razočaran bi bil šele danes