Monica Lewinski je preživela temno stran interneta. Morda jo bomo tudi mi.

8.9.2015 / 06:06 Komentiraj
Internet je pravzaprav bordel: nobena informacija ne pride ven nedolžna. Zdaj moramo dvomiti vedno, ko smo na internetu.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Podeželanu, ki pride v veliko mesto kot Ljubljana — baje najlepše mesto na svetu, a z zanikrnimi kolesarskimi stezami, grdimi novimi mostovi (razen brvi Borisa Podrecce na Poljanah), skrajno nelogičnim mestnim prometom in urbanističnim spačkom na novem delu Slovenske ceste —, za vedno ostane v podzavesti želja, da bi se nekako izkazal. Vedno se mu zdi, da mora več pokazati od tistih, ki jim zaradi mestnega, partijskega,  strankarskega in tajkunskega pedigreja pripada več.

Študentska sobica pod Golovcem

Včasih je dobro biti neveden. Ko sem v začetku 70. let poleg slovenščine vpisal še primerjalno književnost, nisem imel pojma, da sem vstopil v tempelj, kamor je vstopala samo elita. Imel sem pač rad literaturo. Motiv podeželana.

V svoji prvi študentski sobici pod Golovcem, veliki dva in pol krat dva metra in s čudovitim razgledom čez prostrana polja do planin, sem sanjaril, da bi imel napravo, s katero bi se povezal z Louvrom in si na steno projiciral Mono Lizo v pravi velikosti in v vseh barvah. Bil sem zasvojen z Isaacom Asimovim, ruskimi vizionarji, ki so verjeli v revolucijo strojev, Arthurjem C. Clarkom, Julesom Vernom in z vsem, kar sem vedel o Nikoli Tesli. 

Telefoni so imeli okroglo številčnico. Če si hotel v drugo sobo, si moral vleči žico za seboj. Tesline brezžične sanje so se uresničile kasneje.

Ameriški kulturni center

Pri profesorju Pirjevcu smo govorili o poeziji, ki jo pišejo stroji, a niti slutili nismo, kakšni bodo Commodorji 64 in drugi kasnejši hišni stroji — bolj za igre kot za resno delo. Le kako bi vedeli, da je že 2. septembra 1969 Leonard Kleinrock s kablom povezal dva računalnika?

Poskus ni bil ravno briljanten uspeh, je pa nakazal pot. Povezovanje računalnikov v skupine naj bi služilo znanstvenikom za lažjo izmenjavo podatkov in tajnim vladnim službam, ki brskajo za varnostnimi podatki.

Mi pa smo večino informacij dobivali v legendarnem Ameriškem kulturnem centru na Cankarjevi v Ljubljani, ki bi si zaslužil vsaj spominsko ploščo. No, in na Radiu Luxembourg.

Tehnološke podgane

Naslednji usodni korak je povzročil sir Tim Berners-Lee, ki je 1989 naučil hoditi mrežo računalnikov, tako da jih je s HTTP protokolom povezal s strežnikom v Cernu. Tudi prva slovenska mreža je bila res znanstvena in se še danes imenuje Arnes. Razvojni pospešek je bil dvakratnik hitrosti od ene do druge spremembe.

Večinoma smo se srečali s prvimi pravimi računalniki, ko so nam jih preprosto postavili na delovne mize in dali kratka navodila o posledicah na to ali ono tipko. Nobenega tečaja, uvajanja, učenja. Napaka, popravek. Napaka, popravek. Bili smo tehnološke podgane.

Internet na minuto

Nekega dne mi je soseda odkrila skrivnost. Rekla, da naj neznano rastlino “poguglam”. Pretvarjal sem se, da slabo slišim. Potem mi je razložila, da obstaja internetni ponudnik, na katerem najdeš tisoč in eno stvar. Snameš ga z interneta in že je tvoj služabnik.

Ampak internet smo svinjsko drago plačevali — na minute —, zato smo ga trošili bolj previdno kot nekoč žafran. Z Googlom sem vstopil ne samo med mestno, ampak med informacijsko elito, kajti v 90. letih je štela manj kot deset odstotkov prebivalcev razvitega sveta.

V zasebnem podjetju smo bili prvi, ki smo nove učbenike oblikovali na dobrih programih. Oblikovalcu, ki nas je zapustil in celo širil nemarne laži po šolah, smo morali plačati odškodnino, ker sodnica ni razumela — ali ni hotela razumeti —, da kopije na disketah še ne pomenijo, da ni mogoče nadaljevati z delom na trdem disku. Kopije sem naredil iz varnostnih razlogov, če bi kdo kaj namerno pokvaril. Tako je naš novi oblikovalec lahko nadaljeval z delom.

Slovensko sodstvo je takrat slabo razumelo gigantske spremembe. Najbrž je danes povsem up-to-date, kajne?

Ne Kleinrock in ne Berners-Lee nista mogla vedeti, kakšne spremembe v družbi sta povzročila s svojima izumoma. Svet je eksplodiral, eksplozija se širi in spominja na nastanek in širjenje vesolja. Zato ni naključje, da je z iskanjem pradelcev povezan prav CERN.

Temna stran interneta

Vendar poanta kolumne ni v tem. Komur se ljubi, naj si pogleda nastop Monice Lewinsky na TED. Pogovor ima več kot pet in pol milijona ogledov. Saj veste, to je “tista Monica” iz Ovalne pisarne. Njena zgodba je zgodba o temni strani interneta, ki je dvorezen meč: po eni strani deli informacije, bogati znanje, rešuje življenja, po drugi pa jemlje zasebnost, ogroža življenja, zbira in prodaja podatke, ki jih drugače ne bi dobili, o nas, o naših družinskih članih, prijateljih in hvala bogu tudi o naših nasprotnikih in sovražnikih.

Morda je danes smešno, da se države obtožujejo vohunstva. Obstaja toliko prosto plavajočih informacij, da jih z dobrim algoritmom ni težko zložiti in uporabiti. Agent Janez Blond potrebuje dober računalnik, hiter internet in pametni telefon. Dekleta lahko obdrži ista.

Ponotranjenje barbarstva

Najbolj staroverska teroristična organizacija uporablja najmočnejše in najmodernejše orožje: z virusom strahu po internetu inficira hiperinformatizirano družbo. Ta v milijonskem številu ponotranji vsako obglavljenje, ki je že samo po sebi zločin in barbarstvo. ISIS ve, da to deluje zato, ker je komunikacijski kanal odprt navzven, navznoter pa ne prepušča iskalcev nasprotnih informacij.

Zgodba o morebitnem iranskem atomskem orožju je odvod pozornosti. Vsaka informacija je atomska bomba. Vsak dan jih nekaj raznese. Pa vendar ni slišati, da bi kdo pripravljal svetovno konferenco o zaščiti človekovih pravic pred zlorabami ponudnikov interneta.

Samopostrežba

Ne razumem, zakaj se hranijo moji podatki, ne pa podatki dobaviteljev izdelkov, če je internet res samopostrežba z milijardo izdelkov? Ste morda naleteli na strani, ki prodajajo vroče žemlje, recimo golo ali nagma jogo? Na to so se v trenutku nalepile pornografske strani. Internet je pravzaprav bordel: nobena informacija iz njega ne pride nedolžna.

Omrežje je kot svet neobvladljivo. Tista fotografija ženske z otrokom na madžarskih tirih. Ste pogledali video? Zgodba ima drugačen kontekst. Ne tekst, pomemben je kontekst.

Nekoč smo dvomili vsak dan po malem, zdaj moramo dvomiti vsakokrat, ko brskamo po spletu. Življenje postaja naporno. Vendar je upanje: Monica je preživela in se vrnila iz onostranstva. Moje čestitke!

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE