Slovenija. Sužnja Nemčije. Ponosna.

23.2.2015 / 06:00 Komentiraj
Postaviti se za Grčijo bi pomenilo ustvariti možnost upoštevanja interesov držav, ki so danes v podrejenem položaju.
NAROČI SE PRIJAVI SE

  • Slovenski politiki ne zamudijo priložnosti, da bi ne naredili napake. Ne razumejo, v kakšnem položaju je Slovenija.
  • Z napakami dokazujejo, da ne razumejo, kakšni so interesi Slovenije.
  • Tudi ne zamudijo priložnosti, da bi ne povzročili škode slovenski državi. Slovenskim državljanom in državljankam.
  • Zadnja taka napaka (in škoda) je, da so Slovenijo postavili na napačno stran v sporu med Grčijo in EU.
  • Da bo jasno: edina pravilna pozicija bi bila podpreti Grčijo. Ji pomagati organizirati mednarodno konferenco upnikov.
  • In podpreti njene zahteve po spremembi odnosov v EU. Ali celo njeno zahtevo za izstop iz EU.

Brez vsakršne socialnosti

To bi Slovenija morala storiti. In to ne (predvsem) zaradi Grčije. Čeprav bi bilo lepo, če bi premogli toliko socialnosti, da bi to storili za državo, ki ne po svoji krivdi — predpisane reforme je izvedla, vendar niso dale pričakovanih rezultatov! — doživlja razsulo.

Vem, da je pričakovati takšno socialnost od Slovencev iluzija. Ti namreč vedno skrbijo le za preživetje svoje male preživetvene skupine, ki ji pripadajo. Brez vsakršne socialnosti navzven. Oziroma le s tolikšno socialnostjo navzven, ki njihovemu preživetju koristi. Pa vendar.

To pomeni, da me slovenska drža do Grčije ne čudi. Kar pa ne pomeni, da ne gre za prvovrstno politično napako. Ki je škodila Grčiji. In je škodila tudi nam. Morda celo predvsem in najprej nam.

Kajti ko bo čez nekaj let Slovenija — če se ne bo v EU nekaj bistvenega spremenilo, kar pa se ne bo, ker vsi pomembni akterji (beri: kapitalski centri in Nemčija) blokirajo kakršnekoli resne spremembe — v podobnem položaju kot danes Grčija, bi ji močno koristilo, če bi danes Grčiji uspelo uveljaviti zahteve po drugačnih pravilih igre v EU.

Ta spremenjena pravila igre bi lahko preprečila, da bi Slovenija ponovila grško (in še kakšno drugo) zgodbo. Ki jo seveda ponavlja. Ne da bi se tega zavedala. Ne da bi se tega zavedali slovenski politiki. Ki to ponavljanje izvajajo. In to ne le tisti, ki so na oblasti zdaj.

Edina pravilna pozicija bi bila podpreti Grčijo. Ji pomagati organizirati mednarodno konferenco upnikov. In podpreti njene zahteve po spremembi odnosov v EU. Ali celo njeno zahtevo za izstop iz EU.

Brezkompromisno udejanjanje nemških interesov

Po mnenju tujih strokovnjakov — tudi nemških — je namreč sprememba pravil igre v EU nujna. Za celotno EU. Za njeno preživetje. In za njene posamezne članice. Brezkompromisno udejanjanje predvsem nemških interesov v EU namreč uničuje tako EU kot celoto kot tudi njene članice — tudi velike, ekonomsko močne države, recimo Francijo.

Predvsem pa to drži za male države. EU je namreč — kar danes vedo že vsi, razen slovenskih politikov — tvorba, ki bi jo lahko imenovali Združene države Nemčije. Torej tvorba, ki je narejena, urejena in upravljana tako, kot to koristi Nemčiji. Z njo je nemški kapital uresničil svoje sanje: podrediti Evropo lastnim interesom.

Kot je izpostavil znani nemški ekonomist Heiner Flassbeck, “gospa Merkel hodi naokoli in pridiga, da želijo in prisegajo na rast brez dolga. Ob tem pa pozabi povedati, da nemška rast temelji na velikanski količini zadolževanja, le da morajo to nase prevzeti druge države”. Kar Nemčiji seveda koristi. Nedvomno.

Če tovrstna ureditev koristi še komu drugemu, pa je drugotnega pomena. Tako kot ni pomembno, komu ta tvorba škodi — seveda večini njenih članic. Ki očitno tega dejstva ne razumejo. Ga ne postavljajo pod vprašaj. In ne problematizirajo. Zdaj, ko so ga za vse pod vprašaj postavili Grki, pa so Grčijo vse države EU pustile na cedilu. Kot da gre samo za njo. Kot da se to drugih ne tiče. Kot da je to le grški problem. Kar ni res. Kar je napaka. Za Slovenijo enako kot za Francijo.

Nadaljevanje utečene igre

Namesto da bi podprla Grčijo in njene poskuse spreminjanja pravil v EU, bo Slovenija raje nadaljevala z utečeno igro, ki vodi v tisto, kar Flassbeck imenuje “družbena katastrofa”. To katastrofo povzročajo natanko tisti varčevalni ukrepi, ki jih zahtevata Nemčija in trojka. In ki ne dajejo pričakovanih rezultatov. Zanesljivo pa povzročajo vedno večjo krizo v državah, ki jih izvajajo. V Grčiji enako kot povsod drugje. Tudi v Sloveniji. In ki enako zanesljivo povečujejo brezpravnost in nemoč držav članic EU.

To še posebej velja za male države, ki so, spet po Flassbecku, “sužnje Nemčije”. Kar je Slovenija. Namreč sužnja Nemčije. To sprejema. Je na to ponosna. In v tem položaju vztraja. Tudi takrat, ko ji ne bi bilo treba. Tudi takrat, ko bi lahko naredila drugače. In tudi takrat, ko bi z drugačno držo lahko zaščitila svoje vitalne interese. In vitalne interese svojih državljanov in državljank.

Postaviti se na stran Grčije bi tako pomenilo ustvariti možnosti, da so v EU upoštevani tudi interesi držav, ki so danes sužnje Nemčije. Torej tudi interesi Slovenije. Ker pa so se slovenski politiki tako kot vedno nezmotljivo postavili na napačno stran, smo to priložnost zapravili.  Kar že drago plačujemo. In bomo še dražje plačevali v prihodnosti.

Namesto da bi podprla Grčijo in njene poskuse spreminjanja pravil v EU, bo Slovenija raje nadaljevala z utečeno igro, ki vodi v tisto, kar Flassbeck imenuje “družbena katastrofa”.
FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE