Mediji, politika, PR: Konkurenca novinarjem odslej tudi NSi, SD

18.5.2019 / 06:10 Komentiraj
Znamo brati med vrsticami? Znamo videti kontekst, v katerega je tekst embedan? Znamo informaciji pripisati agendo? Jap.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V četrtek je bil na Siolu objavljen tekst z naslovom Presenečenje na desnici — ali NSi prehiteva SDS?.

V poplavi predvolilnih poročil, sporočil, obvestil, komentarjev, kolumen, analiz, špekulacij, insinuacij in spinov itd. — in nenazadnje tudi plačanih oglasov — zadeva sama niti ne bi bila omembe vredna, če ne bi šlo v resnici za … — plačan oglas.

Za slovenske pojme komunikacijsko drzna, predrzna, četudi politično in učinkovitostno benigna poteza NSi, da si v zadnji fazi predvolilne kampanje omisli PR članek, je zanimiv in zabaven, pa tudi zgovoren fenomen.

Oglas je bil deležen precejšnje, četudi stališčno deljene pozornosti. Iz teh mešanih reakcij lahko sklepamo, da tako slow-clap navdušena kot facepalm zgrožena publika rabita dodatno lekcijo o poučnosti tega medijsko-oglaševalskega pripetljaja.

Naj torej razložim.

Opažen, ker neopazen

Politične stranke si pred volitvami in tudi sicer redko — če sploh kdaj — privoščijo oglas v obliki, ki posnema poklicni, pristni novinarski, uredniški tekst.

Tekst smo opazili ne zato, ker je bil v do NSi nasplošno nenaklonjenem medijskem okolju naklonjen do NSi, temveč tudi zato, ker je bil oz. bi bil sam po sebi neopazen.

Napisan je bil namreč tako, kot je v slovenskih medijih napisana večina analitičnih (ali »analitičnih«) tekstov o strankah. Opazili smo ga in se obenj celo spotaknili samo zato, ker je bil oglas.

To sproža vrsto pomenljivih pomislekov:

  • PR članek lahko v slovenskih medijih vzbudi veliko več pozornosti kot pa novinarski članek. Pa ne zato, ker bi povedal kaj več in kaj drugega ali na drugačen način kot novinarski članek — temveč zato, ker je PR članek.
  • Če tega kdo ve zakaj nismo ugotovili že prej, lahko zdaj iz tega zaključimo, da so novinarski teksti o politiki inflatorni in redundantni — ergo ponavadi dolgočasni —, medtem ko so vsaj solidno napisani ter primerno pozicionirani in plasirani PR teksti redka in zato bolj iskana dobrina.
  • Mediji bi se nad tem morali globoko zamisliti. Konkurenca medijem očitno ni samo neizobražena drhal in gradbeni informatiki, temveč tudi civilizirani in pismeni piarovci.
Za publiciranje te prazne in popolnoma neseksi slame — ampak pomembne, ki jo je kao treba nekomercialno in prednostno objaviti za naše skupno dobro — Socialni demokrati niso imeli druge možnosti, kot da na Siolu zakupijo oglasni prostor in se troštajo, da bodo kot runner-up le dan pozneje vzbudili toliko pozornosti kot NSi. Pa so se samo osmešili.​

Znamo in hočemo

Naprej. Če odmislimo dejstvo, da gre tokrat za oglas, je dotični tekst mogoče brati in razumeti kot regularen, po nekaterih standardih morda celo profesionalen novinarski tekst.

  • Na nivoju teksta je napisan tako, kot pišejo novinarji. V njem ni nič takega, česar avtor novinar — za razliko od piarovca — ne bi mogel vedeti, izvedeti, domnevati, misliti, pomisliti, soditi, presoditi. Nastal je na podlagi istih informacij in predsodkov in resnic in zmot, pa tudi istih miselnih vzorcev in prefabriciranih idées reçues o slovenski strankarski politiki.
  • Po drugi strani pa je ta tekst mogoče brati kot novinarskega tudi čisto dobesedno, s stališča naslovnika. Mi znamo in hočemo brati med vrsticami. Mi znamo in hočemo zaznavati in si razlagati kontekst, v katerega sta avtor in medij embedana. Mi znamo in hočemo vsaki informaciji pripisati določeno namembnost in agendo.
  • V tem smislu je imel optimističen članek o morebitnem uspehu NSi na evropskih volitvah — in to, hehe, na račun SDS — enkrat za spremembo vse to, kar maliciozni bralci pripisujejo tako rekoč vsakemu članku v slovenskih medijih, ki ga preberejo (ali pa tudi ne).

Nakar še SD

Naključje, ki to najbrž ni bilo, pa je hotelo, da so PR članek na taistem Siolu včeraj objavili še Socialni demokrati. Pod obupnim naslovom Slovenija lahko postane primer dobrega trajnostnega prehoda.

Po mojem so se odločili čez noč, da ne bi zaostajali za NSi. Možno je domnevati, da bo temu zgledu v preostalem tednu kampanje sledila še katera stranka.

O oglasu SD ni vredno izgubljati besed. Omenjam ga samo zato, ker še z druge strani osvetljuje razmerje med mediji in tako imenovane stike z javnostjo.

Tekst SD je za razliko od teksta NSi napisan jada-jada-jada dolgočasno. Saj ne, da bi bil prvi genialen, je pa po vseh uredniških kriterijih objavljiv. Samovšečno pokroviteljskega SD-jevega poročila o njihovem lastnem omizju o trajnostnem razvoju pa ne bi za nič na svetu objavilo niti tovarniško glasilo.

Za publiciranje te prazne in popolnoma neseksi slame — ampak pomembne, ki jo je kao treba nekomercialno in prednostno objaviti za naše skupno dobro — Socialni demokrati niso imeli druge možnosti, kot da na Siolu zakupijo oglasni prostor in se troštajo, da bodo kot runner-up le dan pozneje vzbudili toliko pozornosti kot NSi. Pa so se samo osmešili.

Samo da pride do ljudi

Zakaj sta se za to potezo odločili ravno NSi in SD?

Kot rečeno, zaradi posplošene averzije do desnice — ki sicer ni brez raisona — je razumljivo, da se je za PR članek odločila stranka, ki odnos medijev v svoji zmernosti čuti kot krivico in pristranskost.

Treba pa je tudi vedeti, da NSi za razliko od SDS nima svoje medijske mašinerije, s katero bi lahko kompenzirala pomanjkanje afirmativne pozornosti mainstreama.

SD so v tem na boljšem, saj uživajo precej več medijske naklonjenosti. Da so šli objavljat pusto ekološko gosje perje, pa je po mojem izraz njihovega zapoznelega, anahronističnega socialističnega nelagodja na razuzdanem medijskem tržišču — češ, če mediji ne dojamejo, da je okolje pomembno in da to zahteva državljansko intelektualni trud, potem bom pač sami, jebiga, to plačali. Samo da pride do ljudi.

No, ta pojav plačanih oglasov kot komplementiranja političnega novinarstva v vsakem primeru govori o splošnejšem nezadovoljstvu z mediji. Na političnem polu družbe to seveda ni nič novega in nerazumljivega. Po mojem bo tega vedno več. In to ni nujno slabo. Po mojem bodo lahko tudi novinarji sami iz tega kaj poučnega profitirali.

Update

Popravek, 19.5.2019: Stranka SD je že 8. maja na Siolu objavila plačan oglas pod naslovom Vsako leto se iz vašega žepa utaji dva tisoč evrov, 13. maja pa pod naslovom Ste za 35-urni delovnik? še enega. Tega nisem vedel oz. nisem vedel oz. opazil, da gre za oglas.

Trditev v zvezi z zgoraj omenjenim, v resnici že tretjim, ne prvim oglasom SD na Siolu — »da so se [zanj] odločili čez noč, da ne bi zaostajali za NSi« —, je torej brezpredmetna in krivična. Socialnim demokratom in bralcem Fokuspokusa se opravičujem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE