Kam radio stekli pes molí anteno (1.): »Gnojni tvor na spolovilu naroda«

9.5.2019 / 06:10 3 komentarji
Bolj ko so desničarske objave abnormalne in nesprejemljive — in več ko jih je —, bolj so tudi normalne in sprejemljive.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Dokler obstajajo ljudje — da ne rečem direktno idioti —, ki so v stanju napisati, da je Šarčeva vlada »gnojni tvor na spolovilu slovenskega naroda«, nam ni treba biti v skrbeh za svobodo in demokracijo.

Lahko nas kvečjemu skrbi za kulturo javnega diskurza ali za zdravo pamet. Toda zaradi svobode in demokracije — ali natančneje rečeno, svobode govora in medijske svobode — pa se nam res ni treba sekirati.

To omenjam zato, ker se desničarji pritožujejo, da je Slovenija nedemokratična in da jih sprega vladajoče politike in mainstream medijev poskuša utišati.

Da je diagnozo »gnojni tvor na spolovilu slovenskega naroda« nekdo uporabil in objavil kot metaforo za aktualno vlado, je stilistično tako noro, da bi lahko sklepali, da desničarji testirajo ne samo meje našega potrpljenja (in svojih literarnih, retoričnih talentov), temveč tudi meje svobode same.

Toda svoboda je brezmejna. Neomejena. Tako kot človeška neumnost.

Pardon: tako kot desničarska neumnost.

Neznosna lahkost dokazovanja superiornosti

Včasih se mi zdi, da se ni vredno ukvarjati z debilizmi Nove24TV in Demokracije in podobnih, bodisi medijskih ali (para)političnih organov slovenske desnice.

Včasih se mi zdi, da bo družba sama — bog pomagaj, pretežno levičarska — izpljunila njihove neumnosti. Ali pa, da normalnih ljudi to ne samo ne zanima, temveč jih sploh ne doseže, ker so desničarski mediji še vedno bolj ali manj marginalni.

In če naj marginalni tudi ostanejo, potem je vsaka še tako kritična — ali morda preveč kritična in neusmiljena, morda celo cinična, hudobna, pretirana — omemba Nove24TV ali Demokracije samo voda na njihov mlin, da ne rečem reklama in popularizacija.

V čem je sploh smisel neznosne lahkosti dokazovanja superiornosti nad tistimi, ki si ne zaslužijo nobene primerjave?

Včasih se mi zdi, da bo družba sama — hvala bogu ali bog pomagaj, pretežno levičarska — izpljunila desničarske neumnosti. Ali pa, da normalnih ljudi to ne samo ne zanima, temveč jih sploh ne doseže, ker so desničarski mediji še vedno bolj ali manj marginalni.

Ne narodnjaški outlet

Bojim se, da bo Svetlana Slapšak, najbolj vestna kronistka in zoprno zlopamtilo desničarskega medijskega preseravanja, sčasoma imela toliko dela, da ne bo več folgala vsega.

Tako imenovani medijski imperij zla je od nedavnega bogatejši za (internetno in DAB+) radijsko postajo. Imenuje se A-radio. S poudarkom na glasbi. Slovenski, seveda. Očitno ne bodo imeli problemov z glasbenimi kvotami.

Ampak da ne bo pomote, to ni nek levi narodnjaški outlet. Včeraj popoldne so recimo vrteli Neco Falk, Manouche, Pando, Gala Gjurina, Adija Smolarja, Bilbi, Gugu, Ota Pestnerja, Nušo Derenda, Zasavce, Aleksandra Mežka, Dan D, Victory … (Nisem poslušal, to prepisujem s playliste.) Predvajajo pa tudi tujo glasbo, že dan prej sem recimo ujel Hotel California od Eaglesov.


Nadaljevanje in konec jutri.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE