SLO korupcija: Če si tiho, napreduješ. Če nisi, ne. Ali si celo izločen.

7.5.2019 / 06:08 Komentiraj
Bistveno je, da si član skupine. Če si član skupine, imaš zagarantirano preživetje. Pa če kaj delaš ali če ne delaš nič.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Zadnjič me je nekdo vprašal, ali je res nujno, da v Sloveniji povsod naletiš na skorumpiranost. Moj odgovor je bil, da ja. 

Pa ne zato, ker bi bili Slovenci manj pošteni kot pripadniki kakšnega drugega naroda. Ampak zato, ker naša zgodovinsko vzpostavljena socialna in kulturna tirnica zahteva posebno vrsto skorumpiranosti.

Neka posebna vrsta korupcije je vtkana v temeljno logiko slovenskega socialnega delovanja. Kdor je tej logiki prilagojen, torej »pravi Slovenec« — karkoli to že pomeni —, to razume. To logiko upošteva. Jo tolerira. Je ne dela vidne. In je ne problematizira. Ampak v njej pridno sodeluje.

Takšno je normalno, pričakovano vedenje. Eden naših psiholoških standardov. Nekaj samoumevnega. Kar je treba upoštevati. Temu se ne zoperstavljaš in ne upiraš. Kaj šele, da bi to obelodanjal. Ali proti njej celo deloval. Kar neumno počnem sama.

Preživetvena past

Pri tej v vse socialne pore vtkani slovenski skorumpiranosti gre za posledico temeljne socialne logike, ki se ji reče domačijskost. Ker sem o tem podrobneje pisala že v Zablodah postsocializma in tudi na Fokuspokusu, naj ponovim samo bistveno.

Logika domačijskosti temelji na temeljni slovenski socialni skupini, ki je domačija.

Domačija je bila že v fevdalizmu sestavljena iz sorodnikov in nesorodnikov, ki so združevali delo za obdelavo zemlje. Pripadniki domačije so si pridelek razdeljevali tako, da so vsi preživeli — in to neglede na to, koliko in kako dobro je kdo s svojim delom k temu prispeval.

Na domačiji je bila vedno nagrada preživetje, ne pa sámo delo. Preživeti so namreč morali vsi, tudi otroci, starejši in bolniki, ki niso mogli prispevati k pridelku.

Ta vidik socialnosti, ki je lahko zelo simpatičen in ki ga v slovenski družbi in politiki vidimo tudi v zahtevah po bolj socialni državi, pa skriva v sebi past. Past, povezano s korupcijo in skorumpiranostjo.

Temeljna moralna norma

Člani domačije so za preživetje morali držati skupaj. Kar pomeni, da niso smeli delovati drug proti drugemu. Četudi je kateri od članov počel reči, ki so bile moralno ali drugače problematične.

V poročilih, zbranih v dveh knjigah Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače (1. in 2. del) lahko preberemo, kaj to pomeni. Recimo to, da če je oče spolno zlorabljal svoje otroke, pa ni nihče nič zoper to naredil. Čeprav so vsi vedeli. Seveda je bilo enako, če je to počel dedek. Ali katerikoli drugi član domačije.

Enaka logika je delovala tudi, če je član domačije kršil druge standarde moralnega vedenja ali socialna pravila. Člani preživetvene skupine, ki ji je kršitelj pripadal, so mižali. Gledali stran. Naredili niso nič, da bi ga ustavili. Kajti držati skupaj za preživetje je bila — in je še vedno —) temeljna moralna norma, nadrejena vsem drugim moralnim normam. Tudi poštenosti.

Po isti logiki kot nekoč kmečka domačija namreč še danes delujejo tako rekoč vse slovenske socialne enote. Bistveno je, da si član skupine. Če si član skupine, imaš zagarantirano preživetje. Pa če kaj delaš ali če ne delaš nič. Če delaš dobro ali če delaš slabo. To je popolnoma vseeno.

Nesposobnjakoviči

Ker logika preživetja v okviru domačije vključuje toleriranco do vseh vrst kršitev in drugih nemoralnih vedenj zato, da se preživetvena skupina ohrani, nas vsesplošna skorumpiranost in korupcija v slovenskih razmerah ne bi smela presenečati.

Po isti logiki kot nekoč kmečka domačija namreč še danes delujejo tako rekoč vse slovenske socialne enote. Bistveno je, da si član skupine. Če si član skupine, imaš zagarantirano preživetje. Pa če kaj delaš ali če ne delaš nič. Če delaš dobro ali če delaš slabo. To je popolnoma vseeno.

Zato na najrazličnejših položajih srečujemo nesposobnjakoviče. V vseh sferah in na vseh nivojih. Za katere se vsi čudijo, kako so do položajev prišli. Ker očitno nimajo ne znanja ne sposobnosti za te položaje.

Odgovor na to vprašanje je v optiki slovenske zgodovinsko vzpostavljene socialne in kulturne tirnice jasen: ti ljudje so tam ne zato, ker so dobri, ampak zato, ker so koristni za preživetje domačije.

To je to

Koristnost za preživetje domačije pa se meri po več kriterijih. Tudi po tem, kako uspešno prispevaš k preživetju domačije. Vendar neglede na to, ali k temu prispevaš na pošten ali na nepošten način.

Koristnost za preživetje se meri tudi s tem, ali si tiho, ko vidiš, da drugi člani domačije počnejo nepoštene in nemoralne reči. Če si tiho, napreduješ. Če nisi, ne napreduješ. Ali si celo izločen.

V skladu s to temeljno socialno logiko slovenske domačijskosti lahko pridejo na visoke položaje samo tisti, ki jim za moralo, zakonitost in druge nepotrebnosti, ki preživetje domačije samo otežujejo, ni mar.

Neka nesposobna oseba, ki pa zelo spretno realizira principe domačijskosti, mi je nekoč povsem odkrito rekla, da človek na takšnem položaju, kot je njen, pač ne sme imeti problemov s tem, da krši zakone. Ker če bi imela s tem probleme, na takem položaju ne mogla biti.

To je to.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE