Židan, Janković … — kot da poslušamo Popita in Dolanca

2.5.2019 / 06:10 1 komentar
Ljudje hočejo, da jim nekdo sadi rožice. Hočejo slišati lepe stvari, tudi če niso resnične. Hočejo poslušati neumnosti.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Glede letošnjega 1. maja samo nekaj.

Ali mislite, da je Violeta Tomić (Levica) nova svetovna prvakinja v nakladanju? Po mojem ne. Se je pa kar dobro odrezala. Ker kaj bi pa vi rekli, če bi vas nekdo vprašal, ali bi Rusi morali vrniti Ukrajincem Krim? Jaz ne vem. No, jaz za razliko od nje nisem špicen-kandidat. No, vem. Bleknil bi bodisi, da ja, absolutno, ali pa da ne, niti slučajno.

Violeta pa se je takoj za silo znašla in si z odlično odigranim, zamišljeno nejevernim, intelektualno skepticističnim zmajevanjem z glavo kupila še nekaj časa, da je lahko še malo molčala in razmišljala in se potem končno spomnila, da bi morati imeti referendum! Kakšen genialen slovenski odgovor!

Ampak ne. Svetovni prvak v nakladanju je Zoran Janković. Včeraj je kot slavnostni govornik na prvomajski proslavi na Rožniku rekel, naj mu nekdo pokaže državo, v kateri bi šlo delavcem tako dobro kot v Sloveniji. In sam ponudil nekaj nemogočih, retoričnih odgovorov: Amerika? Francija? Kitajska?

Najboljši šolski sistem na svetu

Janković je povedal še več. Zdaj ne govoriči več samo tega, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu. Zdaj imamo v Sloveniji tudi najboljši šolski sistem na svetu! Med drugim. Drugega si niti nisem zapomnil.

Ljudje hočejo, da jim nekdo sadi rožice. Hočejo slišati lepe stvari, tudi če niso resnične. Za tolažbo. Nekdo jim mora govoriti neumnosti, kakršne zna tveziti in ostati živ in zdrav — in na položaju — samo Janković. Samodeklarirani največji levičar v Sloveniji.

Mastno sponzorirana in oglasno odlično podprta prvomajska proslava na Rožniku je s svojo namišljeno revolucionarnostjo, uporništvom in pravičništvom, predvsem pa z aboniranim slavnostnim govornikom sramota za sindikalizem in delavske pravice in državljansko zdravo pamet. Težko je danes poslušati vse to nakladanje. Najbolje je vse skupaj preslišati.

Komedija

Letošnja osrednja državna proslava ob tako imenovanem dnevu upora proti okupatorju v Kranju je bila najslabša zadnja leta. V skladu s konceptom decentralizacije 27. aprila je bila po zadnji proslavi v Ljubljani 2016Trbovljah 2017 in Kočevju 2018 tokrat v Kranju.

Problem seveda ni v lokaciji. Problem je v rekomunizaciji. Že z izborom slavnostnega govornika, predvsem pa s kulturnim programom.

Gôvori predsednika DZ Dejana Židana so retorično in ideološko podobno dolgočasni in brezpredmetni kot nekoč govori Staneta Dolanca ali Franceta Popita. Resno.

Recitacije in glasbene točke v nadaljevanju pa so bile vsebinsko in izvedbeno na nivoju lokalnih proslav v 70. letih prejšnjega stoletja. To je bilo neprebavljivo že takrat, kaj šele danes. Zmagovalna je bila zaključna točka s plezlacema, ki sta preplezala steno in potem z vrha ob zastavi kao srečno mahala, kot da smo pravkar ustanovili državo. Totalna komedija.

Upor? Proti komu in/ali čému pa?

Naj še enkrat opozorim na svoj tekst ob lanski proslavi 27. aprila. Tema je bila, kot se verjetno ne spomnite, uporništvo (in upanje). Takole sem napisal:

»Upor […] je stališča države in kot stališče države perverzija. Uprimo se … — komu? Njim? Cerarjevi vladi v odstopu? Ali njeni naslednici? Ali nasplošno državi? In kako se naj upremo? Tako, da ne gremo na volitve? Ali tako, da besno volimo za kogarkoli že? Da ob praznikih ne izobesimo zastave? Se naj upremo s transparenti v rokah na Gregorčičevi ali Kongresnem trgu? Naj v parlament zalučamo še kakšno granitno kocko?«

»Čému bi se sploh uprli? Čakalnim vrstam ali slabi banki? Pomanjkanju sredstev za kulturo, šolstvo, znanstvene raziskave in razvoj? Odlašanju z Drugim tirom, gradnjo Drame, novim Nukom?«

»Država, ki propagira upor, me spominja na proizvajalca česarkoli — od modnih izdelkov in parfumov pa do mobilnih telefonov in avtomobilov —, ki nas meče na finto drugačnosti, unikatnosti, ekskluzivnosti, individualizma in ja, zlasti rebel-rebel uporništva in i’m so mean and bad and ugly pod krinko prijaznosti in predvsem sprijaznjenosti s tržnimi mehanizmi perfidnega potrošništva.«

»Država, ki na svojih državnih proslavah slaví upor kot državljansko vrlino, je država, ki bo taiste državljane, ko bodo nekega dne resno vzeli to, kar jim razlaga, pretepla kot pse.«

[Fotografija: Marko Crnkovič]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE