Vse dobro Gorenju za delavski praznik!

28.4.2019 / 06:10 Komentiraj
Moč ključnega managementa v Gorenju ostaja nacionalna atrakcija in svetovna posebnost. Ta kljub sumljivi preteklosti.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Kot v posmeh in iz cinizma je pred bližajočim se praznikom dela te dni iz enega od centrov delavstva v Sloveniji, Velenja, udarila informacija o odpuščanju v Gorenju. Z vso silo.

Seveda, kako pa drugače. Iz Gorenja nobena novica nikoli ni prišla potihem. Gorenje je preveč pomembno in preveliko slovensko velepodjetje, saj samo v svojem okolju zaposluje čez 4000 ljudi, zato se njegovi problemi vedno dotaknejo domačega gospodarstva nasploh, pa tudi politike. 

Toda ta novica je presenetila samo tiste, ki za Gorenje še niso slišali ali pa jih dogajanja v naši družbi prav nič ne zanimajo. In tiste, ki nimajo televizije, niso naročeni na noben časnik in nimajo interneta. Da je podjetje nujno potrebno organizacijske in managerske prevetritve, vam je moralo biti jasno, pa če ste dogajanje v slovenskem gospodarstvu spremljali samo z levim očesom.

»Odprti za vse poslovne priložnosti«

Presenečenje bi tudi bilo, če bi novi lastniki, kitajski Hisense, ki se je pred dobrim letom umestil v vodstvene strukture podjetja, ohranil Gorenje v enaki organizacijski obliki in s toliko menedžerskimi nivoji, da je imelo naziv direktor kar 93 ljudi. 

Nevesta Gorenje je bila sicer nališpana in lepo napravljena že nekaj let in privabljala ugledne snubce. Pred petimi leti je ujela zaročenca, družbo Panasonic.

Zgodba se je brala kot idealno razmerje globalnega velikana, ki je v za njihove pojme majhni družbi, vendar na idealni lokaciji, našel partnerja za naskok na Evropo. Čisti win-win. Iz 25-milijonske izgube je Gorenje med 2013 in 2016 zlezlo na 8 milijonov dobička.

Pričakovati je bilo, da bo zaroka vodila v poroko. Panasonic je 4 mesece skrbno pregledoval Gorenje in na koncu na našo žalost sporočil, da razdira zaroko. Vsaj takrat bi vsakomur moral zazvoniti alarm, da je v Gorenju narobe veliko več, kot smo mislili, in da se za dobrimi rezultati skrivajo bodisi slabi potenciali ali celo računovodska kreativnost.

Dolgoletni predsednik uprave Franjo Bobinac je takrat pred kamerami zagotovil, da odločitev Panasonica niti slučajno ne bo vplivala na poslovanje Gorenja, da Panasonic tudi ostaja v lastniški strukturi Gorenja, podjetje pa da ostaja odprto za vse poslovne priložnosti.

Pa se je že naslednje leto izkazalo, da ne bo tako enostavno, saj se je Panasonic dokončno umaknil iz lastništva Gorenja, dobiček pa je padel na dober milijon evrov. Podjetje naj bi se takrat dodatno zadolžilo, da je zagotovilo nemoteno poslovanje.

»Take it or leave it«

Novi snubec, kitajski Hisense, je 2018 poročil veliko manj bogato in obetavno nevesto. Letos se je izkazalo, da so izgube podjetja višje kot po najbolj črnih scenarijih: 111,2 milijona pa res ni hec.

Vihar je torej pričakovan in prevetritev tudi nujna. Po prvih informacijah iz podjetja so bile številke videti bolj kot mala korporativna revolucija, ne kot reorganizacija. Okoli 1450 ljudi naj bi bilo prerazporejenih na nova, praviloma nižje ovrednotena delovna mesta — celo po principu »take it or leave it«. Torej, takšna je naša ponudba, sprejmi jo, če hočeš. Ne več ne manj kot 270 zaposlenih pa naj bi službo v Gorenju izgubilo.

Dan zatem so bila ostra korporativna sporočila že veliko bolj okrogla in mehka. Prerazporeditve naj ne bi za seboj potegnile zniževanja plač, zaposleni bodo ohranili vse koristi in ugodnosti iz kolektivne pogodbe, ki naj bi bila ena najboljših pri nas, preimenovano bo samo delovno mesto, v podpis dobijo novo pogodbo o zaposlitvi.

Vse spremembe bodo narejene razumsko, smiselno, v dogovoru. Tudi tistih 270 zaposlenih naj bi podjetje zapustilo na čim bolj mehak način, torej s predčasnim upokojevanjem, z dogovorjenimi odhodi na Zavod za zaposlovanje, kjer naj bi pričakali upokojitev čez približno 2 leti ali samoiniciativno z zagotovljeno novo službo.

Kljub vsem turbulencam in sumljivi preteklosti

Iz medijskih prispevkov, ki smo jih deležni te dni, se da precej jasno razbrati, da zaposleni, ki jih predstavljajo sindikalni predstavniki, razumejo nastalo stanje, se zavedajo, da so spremembe potrebne in lastnika v tem procesu celo podpirajo. V tem vidijo možnost ponovnega vzpona in dolgoročnega razvoja, tudi z obljubljeno novo tovarno televizij, ki se Gorenju obeta že konec 2020. 

Nikakor pa ne podpirajo managementa, ki ga je lastnik pooblastil za pripravo načrta reorganizacije in izvedbo. Zelo jasno so namreč sporočili, da tisti, ki so krivi za slabo poslovanje, niso kompetentni, da pripravljajo novo organiziranost.

Pri tem so povsem stopili v zaščito sodelavcem z najnižjimi plačami, kot so snažilke in varnostniki, ki da jih bodo do konca branili pred odpuščanjem, saj ti s slabim poslovanjem nimajo prav nič. Prav tako pa podpirajo znižanje števila direktorskih mest na 53.

Nacionalna atrakcija ali še bolje svetovna posebnost pa nedvomno ostaja moč ključnega managementa v Gorenju. Ta kljub vsem turbulencam in dokazano slabemu in tudi precej sumljivemu preteklemu poslovanju, o čemer so nekateri mediji že pred časom obširno pisali, ostaja pri moči in vplivu. 

Gorenje vsekakor potrebuje spremembe. Tokrat sem na strani delavcev. Naj bo 1. maj samo prvi dan bolj zdravega podjetja.


Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE