Če že mate otroke, naredte z njih ljudi!

8.4.2019 / 06:08 Komentiraj
Vaši sončki bojo odrasli in dojeli, da je life kurba. In en dan vodili državo. In jaz ne bi takih, k se smejijo revežem.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Desetletnika v šoli zbadajo, ker je reven: “Zmerjali so ga s klošarjem.”. Me kr srce zaboli, ko preberem take naslove. Kako žleht znajo biti otroci! In ko pol še poslušaš objokano mamo, ti res nč ni jasno. Sej ni tamal kriv, da so revni.

Vprašte se kok Slovencev je revnih. In saj se ne rodijo že žleht. To vse doma poberejo. En otrok se kr na suh ne spomni rečt “preklet Bosanc”.

Da ne bo pomote, tud v mojih časih je obstajal bullying. Enkrat se mi je en sošolec ful zasmilil, ker so ga starejši letniki prisilili, da je izigraval kačo. To je pomenilo, da je moral ležat pred celo šolo na tleh, se zvijat k kača, folk se mu je pa smejal. Men je blo pa grozno, čeprov čist možno, da sem se kao tud jaz smejala, da ja ne bi izpadla drugačna k drugi.

Ampak v mojih cajtih, če si bil razredni šaljivec, si dobil od tršice šop ključev v glavo, pa doma tud nisi upal povedat, ker bi še doma fasal batine. “Ti boš ugovarjal učiteljici?! Ma, dve okol kepe takoj.”

Imela sem vse, pa sem zabluzila

Nisem za agresijo, sam tko je blo takrat. Zdej pa pride cela ekipa odvetnikov. In ta sošolec, k je izigraval kačo, je dans uspešen, uni pa ne glih.

To je vedno tko v življenju. Tud jaz sem imela tko rečen vse, pa sem zabluzila. Ampak takrat smo bli vsi približno isti. Tud za ta najbolj revnega smo zbrali denar, da je lahk šel z nami v šolo v naravi.

Moja mati je delala v turizmu in sem mela vse živo iz Amerike pa tko. Robotke, k so bli za Jugo woohoo. Sošolka je mela pa mamo, k je delala v eni opasni firmi in je isto mela skor iz celga sveta stvari. Dokler je ni poklicala tovarišica ven iz razreda in ji zasikala, da takih radirk nima kej nosit, ker jih drugi pač nimajo.

Zdej je pa ta razlika tko očitna, da jao. Eni nč, drugi vse. Že tko mora bit otroku težko, pol ga pa še zmerjajo in se mu posmehujejo. Nevzgojeno total. Ko srečam sosede na štengah, vedno pohvalim, če majo kulturne otroke, da lepo pozdravijo in da so prijazni.

In včas se mi zdi, da so tega bolj veseli, kokr če bi rekla, da je priden v šoli. Ker vejo, da niso zajebali in naredili enih kretenov. Če že mate otroke, naredte iz njih ljudi. Sočutne, srčne. To je tko, k če bi si jaz psa ubodla. Na men bi blo, al ga naredim za fajn kužka al pa za eno zateženo, tečno kuzlo.

Life je kurba

Jaz pa brat sva čist druga, kar se tiče uspehov v življenju. Ampak čist vsak reče, kok sva prijazna, kulturna, dobrosrčna, poštena. In to sva doma pobrala, kje pa drugje.

Kupte jim kakšno živalco. Al pa pejte v zavetišče kakšnmu revčku pomagat. Ne pa to, ker pameten telefon bo mel. Da se nauči odgovornosti, sočutja do živih bitij. Kupte jim Kralje ulice, preberte jim kakšno res življenjsko zgodbo. Danes si lahk v naši državi hitr “klošar”, kokr zmerjajo unga reveža.

Ti vaši sončki bojo en dan odrasli in dojeli, da je life kurba. In en dan bojo vodili našo državo. In jaz res ne bi takih, k se posmehujejo revežem. Tud men so se dostkrat posmehovali v življenju. Ni prijetno. Zdej ti isti hodijo do mene, da kok sem carica. Marš. Svojo pot dalje.

Najbolj me boli, da zdej, ko me vidijo po intervjujih, folk govori o meni, da ne dojamejo, da sem ista k prej. In če si me prej zasmehoval, me dej še naprej.

Klub 27

Ampak kurc, k te pol spet slišjo po radiu. V petek je bla 25-letnica smrti Kurta Cobaina. In nekje pr enmu modelu na FB komentiram, da sem bla na koncertu v Ljubljani. Petek zvečer, jaz vsa munjena v kafani. In dobim sporočilo na messenger: “Baje ste bla vi na koncertu Nirvane. A bi lahk kej povedala po radiu? Aja, Radio 1 kle.”

Džizs, jaz pa sred kafane. “Glas mam k tripla Janis Joplin. Pa nejprej si morm enga navit.”

“Noben problem, pokličemo čez pol ure.”

In nč, jaz k ta velika, govorila neki o dogodku izpred 25 let. Jaz, k mam najbol skurjen memory ever. In glas.

Enkrat smo se v kafani neki zajebavali z eno škatlo od vibratorja, smeh, pa kr naenkrat zraven mene ena ženska stoji: “Ti si Tereza Vuk, ne?”

Pizda, jaz pa s tisto škatlo v roki.

“Sem te slišala pri Šaleharju. Po glasu prepoznala. Ti si zame k ena Janis Joplin.”

Here we go again. Važn, da nisem padla v klub 27.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE