Izgubljeni v vesolju neumne televizije (1.): 3 ure na dan za 75% debilizmov

5.4.2019 / 06:10 Komentiraj
Trditev, da televizija poneumlja, je danes nepredstavljiva in anahronistična. Pa vendar ni bila še nikoli tako aktualna.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berem v včerajšnjem Večeru, da so televizije — namreč slovenske — “pod hudimi konkurenčnimi pritiski” in da je “produkcija slabša […] v smislu inovativnosti in kreativnosti”; “skoraj vse oddaje [so] adaptacije tujih formatov [Lepo je biti milijonar, Biggest Loser, Zvezde plešejo, MasterChef, Usodno vino …]”, kar da “zmanjšuje tveganje, da šov ne bo uspel”.

Slovenske televizije nimajo niti za burek. Niti tako imenovane komercialne. Licenčni formati in predloge so največ, kar si lahko privoščijo. Ampak kljub temu imamo še vedno eno veliko komercialno televizijo v tuji lasti in eno majhno v državni lasti in eno javno televizijo — ki se trudi, da bi komercialkama zlasti na področju newsa konkurirala.

Od zibelke s televizijo

Stanje je še hujše. Po podatkih iz leta 2012 iz istega članka je povprečen Slovenec gledal televizijo ne več ne manj kot tri ure, povprečna Slovenka pa skoraj tri in pol. Na dan!

Alkoholizem? Droge? Nasilje v družini? Prometne nesreče? Samomori? Saj. Ampak če pomislite, da naši rojaki na tako imenovanem malem ekranu več kot tri ure na dan gledajo vsebine, med katerimi je po prizanesljivi oceni vsaj 75% debilizmov, potem je skrajni čas, da se zamislite še nad čim drugim.

Pripadam generaciji, ki je od zibelke odraščala s televizijo. Jaz sam sem odrasel s televizijo. Moj najzgodnjejši spomin je povezan s televizijo. Štiri, pet let star sem gledal serijo Izgubljeni v vesolju in se na tistem sivem kavču skrival mami za hrbet. Strah me je bilo pošasti, ki so na oddaljenem planetu napadale astronavte.

Za boljšo prestavo, o čem govorim, si oglejte to neavtoriziran video na komad Cheepnis od Franka Zappe & The Mothersov z albuma Roxy & Elsewhere.

Kavč je sicer bil mišje siv. Meblov.

Televizija je igrala pomembno vlogo pri vzdrževanju stanja duha na spodobnem kulturnem nivoju. Televizija je nekoč človeku nekaj pametnega dala. Televizija je imela hvalevredno vlogo pri inkulturaciji in socializaciji mladine. In to ne samo v kulturnem smislu, temveč tudi v družbenem, celo političnem — karkoli že si desničarji o tej indoktrinaciji dandanes mislijo.

Modra in plemenita misel

Toda moja generacija je odraščala tudi s to modro in plemenito mislijo, da televizija poneumlja. Dejstvo je, da so ljubitelji klasične izobrazbe in literature in bralne kulture pretiravali. Sama po sebi televizija ni (pretirano) škodila nikomur. Še bolj so seveda pretiravali dežurni dušebrižniki, ki se iz navade zgražajo nad vsako novotarijo, ki jo človeštvo izumi.

Toda televizija v mojem času ni bila več novost. Bila je moderna, bila je znak moderne dobe. Nihče se ni več nad njo zgražal. Ker za to ni bilo razloga. Televizija je bila super. Mogoče je televizija koga poneumljala v Ameriki, toda v Evropi in v Sloveniji zagotovo ni nikogar poneumila.

Ravno nasprotno. Televizija je igrala pomembno vlogo pri vzdrževanju splošnega stanja duha družbe na spodobnem kulturnem nivoju. Televizija je nekoč človeku nekaj pametnega dala. Televizija je imela hvalevredno vlogo pri inkulturaciji in socializaciji mladine. In to ne samo v kulturnem smislu, temveč tudi v družbenem, celo političnem — karkoli že si desničarji o tej indoktrinaciji dandanes mislijo.

Toda čeprav je trditev, da televizija poneumlja, danes nepredstavljiva, anahronistična, celo smešno nergaška, ni bila še nikoli tako aktualna.

O tem in o nimajo za burek pa več v nadaljevanju jutri.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE