Paradoks meritokracije v sodobnem kapitalizmu

4.4.2019 / 06:10 1 komentar
Problem ni neenakost dohodkov, temveč neenakost možnosti. Neka mera dohodkovne neenakosti je celo nujna kot stimulans.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Paradoks meritokracije v sodobnem kapitalizmu lahko povzamem v enem samem stavku:

Dokler imamo opravka z neenakimi možnostmi, bo še tako striktni meritokratski sistem zgolj (re)produciral dohodkovno in premoženjsko neenakost.

Preprosteje rečeno: v sodobni, razviti kapitalistični demokraciji, v kateri obstajajo prohibitivno visoki stroški za dostop do kvalitetnih zdravstvenih, predšolskih, šolskih in študijskih storitev, bodo teh storitev deležni samo tisti, ki so se rodili v premožnejših družinah — in samo tisti bodo pozneje imeli dostop do najboljših služb zaradi formalno boljše izobrazbe in zdravja.

Elita se reproducira. Rojeni v revnih družinah imajo ekstremno majhne možnosti, da se povzpnejo po socialni lestvici. To dosežejo samo tisti z redkimi talenti — športniki, umetniki — in z veliko mero sreče.

Skoraj vse to v Sloveniji že imamo

Problem ni v neenakosti dohodkov, pač pa v neenakosti možnosti. Določena mera dohodkovne neenakosti je nujna kot stimulans za vlaganje v izobrazbo in večje delovne napore.
Učinkovit odgovor na neenakost možnosti, ki je bistvo problema, je v kombinaciji naslednjih ukrepov:

  • univerzalno, polno zdravstveno zavarovanje,
  • močno, kvalitetno javno zdravstvo,
  • brezplačni vrtci,
  • univerzalno, kvalitetno javno šolstvo brez šolnin,
  • progresiven davek na premoženje in dedovanje,
  • progresivna dohodnina z visoko splošno olajšavo za nizke dohodke,
  • prepoved zasebnega financiranja strank,
  • polno javno financiranje političnih kampanj.

Kot vidite, imamo v Sloveniji tak sistem uveljavljen praktično v celoti. Samo še vrtce bi morali financirati iz javnih sredstev in povečati nadzor nad kvaliteto storitev v javnem zdravstvu in šolstvu.

Razmišljanje v to smer

No, všeč mi je, da z Brankom Milanovicem razmišljava v enako smer:

“[Milanovic] se tudi zavzema za zmanjšanje davčnih olajšav za najbogatejše investitorje. To argumentira s tem, da si ti lahko privoščijo svetovalce, ki jim bodo znižali davčne obveznosti na samo nekaj odstotnih točk njihovih dohodkov.”

“Poudarja pa, da gre bolj za nujnost povečanja možnosti vseh, ne toliko za obdavčitev superbogatih v obstoječem sistemu. Zato je treba odpraviti trenutni status quo — kar pa seveda ni pogodu zgornji stotinki najbogatejših, ki imajo tudi dovolj moči in vpliva, da se to ne zgodi.”

“Milanovic dokazuje, da je treba v demokratičnih sistemih spremeniti tudi način financiranja političnih strank. Dokler te ne bodo prejemale zadostnih javnih sredstev, se bodo politiki čutili hvaležne bogatim donatorjem, ki pa seveda nso najbolj altruistični viri finančne podpore.”

“In če niste milijrderjev prapravnuk, potem je to zelo zaskrbljujoč zaključek.”


OpombaTekst je bil objavljen v sredo, 3. aprila 2019, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod istim naslovom. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE