Kaj čaka Zorana Pozniča in kaj si lahko obetamo od njega?

14.3.2019 / 06:10 Komentiraj
DZ dokazuje, da kultura ostaja daj-dam odlagališče kadrov. Podpredsednik Odbora za kulturo je postal … — Marko Bandelli.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ko so umetnike in poznavalce umetnosti spraševal o kandidatu za ministra za kulturo, je videast Srečo Dragan — pri katerem je Zoran Poznič, sicer akademski kipar, magistriral — rekel, da ima “vztrajnost knapa”.

Seveda. Če prihaja človek iz Zasavja, bodo prej ali slej kakšno od njegovih lastnosti pripisali rudarskemu vplivu. Okoljskemu ali dednemu.

Res pa je mogoče prve Pozničeve poteze zlahka interpretirati kot neustrašne. Če se ne bi direktor občinskega javnega zavoda Delavski dom Trbovlje sam prijavil, bi na mestu ministra za kulturo najbrž še dolgo imeli vršilca dolžnosti. Vsi menedžerji državnih kulturnih institucij in formalni v prestolnici in neformalni prišepetovalci so se pametno potuhnili.

Izvirni greh na Maistrovi 10

Saj. Le kdo bi v situaciji, ko kultura ni padla samo finančno, ampak tudi vrednostno, hotel postati njen minister? Kdo bi hotel voditi institucijo, ki v enem celem mandatu ni pripeljala do Državnega zbora niti enega pomembnega dokumenta? In če je kakšnega že, se parlamentu niti ni zdelo vredno pravočasno poskrbeti za njegovo sprejetje?

Zakon o medijih se v mandatu prejšnje vlade ni premaknil nikamor. Nacionalni program za kulturo je bil tako neverjetno amaterski, da parlament ni imel hudega dela z zavračanjem. Novim koalicijskim razmerjem pa so mirno prepustili tudi tako nujen zakon, kot je tisti o kulturnem evru.

Poznič je zatrdil, da bo vse troje uresničil še letos. In to kljub temu, da mu je jasno, da bo moral še pred sprejemanjem dokumentov urediti razmerja na ministrstvu.

Vsi mislijo — s premierom na čelu —, da Pozničev predhodnik Dejan Prešiček pri tem ni bil dovolj takten, vendar izvirni greh pozicionirajo na Maistrovo 10. Poznič vseeno verjame, da je mogoče tudi tiste, ki so se izmojstrili v prelaganju nalog, z usmeritvijo k jasnim ciljem pripraviti do tega, da prevzamejo odgovornost. 

Normalno in nujno je, da minister za kulturo verjame, da bo lahko naredil nekaj za kulturo. Kljub interesom drugih resorjev. Kljub nezainteresiranosti uslužbencev. Kljub kulturnim lobijem, ki jih ne zanima skupno dobro. Vendar smo ob ministrih, ki so se že v izhodišču sprijaznili s tem, da denarja za kulturo pač ni — ali pa da je kulture absolutno preveč —, tako znižali standarde, da se nam zdi Pozničeva volja že izredna.

Navzkrižje interesov

O tem, da je njegova zaverovanost v (lastno) sposobnost spreminjanja razmer vendarle nadstandardna, priča neka druga okoliščina. Poznič se je prijavil za ministra v času, ko bo na dnevnem redu odločanje o razpisu za Mrežo centrov raziskovalne umetnosti in kulture, na katerem kot koordinator konzorcija vzhodne kohezijske regije kandidira Delavski dom Trbovlje.

Četudi je KPK odločila, da ob striktnem izvzetju iz razpisnih postopkov Poznič kot minister ne bo v navzkrižju interesov, ostaja dejstvo, da je s kandidaturo postavil na kocko 5,4 milijona evrov za to kohezijo oz. devet milijonov, kolikor je vrednost celega projekta.

Razpis je ležal v predalih ministrstva nekaj let. Zaradi rekordne vsote in majhnega števila možnih prijaviteljev je imel že vnaprej veliko nasprotnikov, ki bi jim prišel prav vsak najmanjši spodrsljaj.

Normalno, da minister za kulturo verjame, da bo lahko naredil nekaj za kulturo. Kljub interesom drugih. Kljub nezainteresiranosti uslužbencev. Kljub kulturnim lobijem. Vendar smo ob ministrih, ki so se sprijaznili s tem, da denarja za kulturo ni — ali pa da je kulture absolutno preveč —, tako znižali standarde, da se nam zdi Pozničeva volja že izredna.​

Koalicijski daj-dam

Če razpis ne bo padel zaradi konflikta interesov ali zaradi kakšne druge nepravilnosti, si bodo denar za vzhodno kohezijo razdelili trije partnerji. S tem bi Delavski dom Trbovlje postal še bolj stabilna institucija kot doslej.

En mandat — in niti ne poln — seveda ne bo dovolj, da bi tudi ministrstvo in resor spravil v takšno formo. Toda po dolgem času je Poznič vsaj ustvaril vtis, da je to mogoče.

A če se je ob njegovem potrjevanju zazdelo, da bo imel pri tem tudi pomoč drugih političnih akterjev, je ne samo isti dan, ampak tako rekoč v istem paketu potrjevanj DZ dokazal, da kultura ostaja odlagališče odvečnih kadrov in žrtev koalicijskega daj-dama. Podpredsednik Odbora za kulturo DZ, ki ga vodi Violeta Tomić, je namreč postal … — Marko Bandelli.


Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji in na spletni strani Večera v torek, 12. marca 2019, pod naslovom Kljub interesom. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z uredništvom in avtorico.

En mandat — in niti ne poln — seveda ne bo dovolj, da bi tudi ministrstvo in resor spravil v takšno formo. Toda po dolgem času je Poznič vsaj ustvaril vtis, da je to mogoče. — [Fotografija: Robert Balen/Večer]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE