Zakaj se SLO Cerkev spreneveda v zvezi z duhovniškimi spolnimi zlorabami?

9.3.2019 / 06:10 Komentiraj
Zore v bistvu pravi: “Pedofilija je zmota, a motiti se je človeško. In duhovnik je človek. Moški. Okrog njega pa dečki.”
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ljudem, ki namesto prislova “treba [je]” uporabljajo “velja”, že tako ali tako ne verjamem. Še posebej ne Boštjanu M. Turku. Ta je ta teden v kolumni za Reporter napisal:

“Pedofilijo […] velja najostreje obsoditi. A z nič manj zadržka spremljamo kampanjo Jorgeja Maria Bergoglija [sic!] zoper njo.”

In nadaljuje:

“Razlog je univerzalen. Med duhovniki ni pedofilov nič več in nič manj kot med siceršnjim prebivalstvom. Daleč največ pedofilije je namreč v neurejenih družinah, med alkoholiki.” 

Tega niti ne bi posebej omenjal, če ne bi šlo za tipično, zaskrbljujoče in sramotno relativiziranje duhovniške pedofilije. Toda problem je, da si to dovolijo ne samo privrženci Cerkve kot BMT, temveč — še huje! — tudi njeni pripadniki. In to najvišji kler!

Bizarna in pokvarjena misel

Bizarna in pokvarjena je že Turkova misel, da lahko “najostreje” obsojaš pedofilijo v Cerkvi in v isti sapi izražaš skepso do papeževe borbe proti njej. Toda ne bom o tem polemiziral. Polemiziral bom s perfidno odpustkovno poanto laičnega strokovnjaka, da pedofilije med duhovniki ni nič več kot med “siceršnjim prebivalstvom”.

To je seveda res. Verjetno je res. Toda ali je “siceršnje prebivalstvo” institucija? So “neurejene družine” in “alkoholiki”, kjer je pedofilije — spet verjetno, ne pa nujno — največ, družbeno pomembna institucija?

Je “neurejena družina” tako kot Cerkev dvatisočletna institucija z dvema milijardama followerjev po vsem svetu? Je “neurejena družina” tako kot Cerkev kakšna posebna duhovna, eksistencialna, metafizična, teološka opora in tolažba množicam? In pri tem kaj avtoritativnega, hierarhičnega, kompleksnega in strukturiranega?

Je “neurejena družina” tako kot Cerkev eden od temeljev zahodnoevropske civilizacije, ki še danes vsaj za nazaj in per negationem pogojuje našo sicer profano, profanizirano, celo blasfemično družbo?

Resna kratkovidnost, omejenost

Turk skratka ne vidi družbene razlike med družino, kjer je oče alkoholik in spolno zlorablja svojega otroka, in Cerkvijo. Iz predpostavke, da otròk, ki ga zlorablja lastni oče, trpi enako kot tisti, ki ga zlorablja duhovnik, si drzne sklepati, da sta družina, kjer se dogaja pedofilija, in dioceza ali fara, kjer se dogaja pedofilija, problem enakega družbenega ranga.

Turk s tem razlaga, da je oče, ki zlorablja lastnega otroka — ali katerikoli laik, ki zlorablja tujega —, v enaki meri družbeni problem, kot če to počne duhovnik. 

Hoče povedati, da je enake vrste družbeni problem, če zavoljo ljubega miru molčijo matere zlorabljenih otrok, kot če zaradi ugleda Eklezije molčijo cerkveni dostojanstveniki, ki vedo, da subordinirani duhovniki spolno zlorabljajo otroke.

Pardon, ampak biti moraš resno kratkoviden, da ne rečem omejen, da ne razumeš, zakaj družba bolj in raje — pa tudi bolj upravičeno! — očita in zameri spolne zlorabe otrok duhovnikom kot pa “navadnim” “alkoholikom”.

Boštjan M. Turk ne vidi družbene razlike med družino, kjer je oče alkoholik in spolno zlorablja svojega otroka, in Cerkvijo. Iz predpostavke, da otròk, ki ga zlorablja lastni oče, trpi enako kot tisti, ki ga zlorablja duhovnik, si drzne sklepati, da sta družina, kjer se dogaja pedofilija, in fara, kjer se dogaja pedofilija, problem enakega družbenega ranga.

Toliko dečkov okrog nas!

Dovolj o BMT. Povejmo še kakšno o monsinjorju Zoretu, ki je v intervjuju za Družino po vrnitvi iz Vatikana, kjer se je med 21. in 24. februarjem udeležil srečanja o zaščiti mladoletnih v Cerkvi, navrgel nekaj krepkih — ali vsaj nerodnih izjav.

Verjetno je res, da se spolnega zlorabljanja mladoletnih ne dá popolnoma izkoreniniti in da bo na svetu vedno obstajal vsaj en pedofil. Nisem pa prepričan, da je lokalni poglavar RKC tisti, za katerega bi se spodobilo, da gre v navzkrižnem ognju očitkov in protiočitkov to urbi et orbi razlagat že tako ali tako jeznim ovčicam.

Tako je rekel dr. Stanislav Zore:

“Ostajamo človeška družba, Cerkev pa tudi družba na splošno, z vsemi slabostmi. Znotraj tega najbrž nikoli ne bomo mogli priti do tega, da bi izkoreninili čisto vse grehe. Potem bi najverjetneje bilo treba izkoreniniti ljudi. To pa ne gre.” 

Upam, da v Sloveniji glede tega ni tako hudo, da bi RKC morala razmišljati o kriznem menedžmentu. Toda s PR stališča je Zoretova izjava lahkomiselna, saj deluje cinično — češ, z drugimi besedami, to se bo žal vedno dogajalo. Spolne zlorabe so grozna in nesprejemljiva moralna zmota, toda motiti se je vendar človeško. Vsi smo ljudje in vsi smo moški (duhovniki pa še posebej) — in moški smo včasih potrebni (as in horny)! Pa toliko dečkov je okoli nas!

Ne papež, bog obvarji!

Papež je na vatikanskem srečanju o zaščiti mladoletnih rekel, da se žrtve spolnih zlorab “redko izpovedujejo in iščejo pomoč”. Zore pa je to “prevedel” v izjavo — svojo, seveda —, da “o tem, kako daleč bo šla stvar v javnost, odloča žrtev”.

Povežimo to dvoumno izjavo z naslednjo:

“[…] Ko spovednik sliši za [primer spolne zlorabe], lahko mirno reče, da bo odvezo odložil, dokler se storilec sam ne bo šel prijavit. […] Spoved mora ostati sveta in nedotakljiva.”

Ni problem, skratka, da sta telo in duša mladoletne osebe, ki jo je nekdo spolno zlorabil — klerik ali neklerik, ki ga je kdo ve zakaj zapekla vest in se je šel spovedat —, oskrunjena in dotaknjena. Tega se za nazaj tako ali tako ne dá popraviti. Toda spoved sama, komunikacija človeškega kesanja in božjega usmiljenja, mora ostati sveta in nedotaknjena.

Je obljuba odveze za pedofila dovolj velika motivacija, da se bo šel sam prijavit? O tem ne morem soditi in nočem špekulirati. Tudi razumem — vsaj načeloma — Zoretovo zaskrbljenost za nedotakljivost odveze. Spovednica je res sveti prostor zaupanja, ki ga kler ne sme ali vsaj ne more zlorabiti. A kje je ta meja? Pri katerem in kako gnusnem kaznivem dejanju?

Sveti prostor zaupanja

Zore dela s takimi izjavami slovenski RKC slabo uslugo. Mnogi, premnogi so že brez pedofilskih škandalov še preveč jezni na Cerkev kot institucijo, zato Zoretu avtomatsko pripisujejo, da govori o hipotetičnem primeru pedofilskega duhovnika, ki mu bo po njegovih nasvetih — ne papeževih, bog obvarji! — kolega duhovnik odrekel odvezo, dokler se ne bo sam prijavil policiji, ne bo ga pa šel sam prijavit, ker je spoved pač sveta.

Še zdaleč ni nebistveno, da Zore ne misli tega. Ne gre za potuho pedofilskim duhovnikom. No, ne samo njim. Spovednik ne sme prijaviti organom pregona nikogar, ki prizna, da je tozadevno grešil.

Ali je obljuba odveze oz. potreba po odvezi za pedofila dovolj velika motivacija, da se bo šel sam prijavit? O tem ne morem soditi in nočem špekulirati.

Tudi razumem — vsaj načeloma — Zoretovo zaskrbljenost za nedotakljivost odveze. Spovednica je res sveti prostor zaupanja, ki ga kler ne sme ali vsaj ne more zlorabiti. A kje je ta meja? Pri katerem in kako gnusnem kaznivem dejanju? 

Hja, ta zapletena dilema je samo dokaz, kako globoko je zabredla Cerkev s spolnimi zlorabami — in da Zore ni ravno mojster, ki bi te zadeve hendlal.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE