Pri Albancu na tržnici: “Mir dita. Një kilo limon, fale.”

7.3.2019 / 06:08 Komentiraj
Če koga pošljem “na Kosovo”, to v mojem besednjaku pomeni, naj gre na pot brez povratka. Ampak ljudje tega ne razumejo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Torej, na svoji spodnji polici v knjižnici, sem našla drobno knjižico Cankarjeve založbe: albansko-slovenski slovar. 

V uvodniku je nekaj o tem, kje vse govorijo albanski jezik. Albanščina oz. “škipja” (“shqipja”) je jezik, ki ga govorijo v Albaniji, na Kosovem, v Črni gori, v Makedoniji in Srbiji kot tudi v okolici Zadra. V Italiji ga najdemo na Siciliji in v Kalabriji.

Želela sem spoznati glavne števnike. Vsaj do deset: një, dy, tre, katër, pesë, gjashtë, shtatë, tetë, nëntë, dhjetë.

Dejstvo je, da smo vsak dan v stiku z Albanci, kadar kupujemo sadje, ne znamo pa niti besedice. Ta naša ignoranca me prav nervira. Kot da je greh, da bi znali kaj povedati po albansko.

Imam pravico, da naročim sadje v albanščini.

Nasmeh na sivem obrazu

Pa sem šla do Šiptarja in ga najprej za vsak slučaj vprašala, ali je Albanec. Povedal je, da je Srbin. Potem mi je s prstom pokazal, kje so Albanci. Šla sem do enega od njih. 

Najprej sem hotela vedeti, kako se po albansko reče “kilo limon”. Rekel je: “Një kilo limon”. In jaz sem ponovila: “Një kilo limon.”

Všeč mu je bilo, da sem hotela naročiti v albanščini. Sivi obraz mu je končno razsvetlil nasmeh.

In jaz ne bi bila jaz, če ga ne bi vprašala, kako se po albansko reče “ljubim te” Takoj je odgovoril: “Të dua.” Lepa besedna zveza, takoj sem si jo zapomnila. 

Potem je sledilo še “lahko noč” (“naten e mir”), “dober dan” (“mir dita”), “prosim” (“fale”) in “prijatelj” (“mik”).

Gospa, ki se je priključila skupinici, ki je zasliševala Albanca, se je najprej smehljala, potem pa že živčna vprašala: “Boste tudi kaj naročili?” Naročila sem “një kilo mandarine”.

Se mi je pa zazdelo, da je že tudi albanski možakar malo živčen, ker mi je rekel: “Napiši mi vse besede na list, pa ti bom napisal albanske besede.” Kot da mu ni prav, da ga silim govoriti albansko.

Razumela sem in se odpravila na štant s slovensko zelenjavo.

Zasilni izhod

Vem, da Albancem ne preostane drugega, ko pridejo na tuji trg, kot da se takoj naučijo jezika. Nekateri celo dialekta. Eden mi je enkrat rekel: “Prosëm, gospa.” “Prosim” s polglasnim e-jem in pogoltnjenim m-jem. Prava dialektalna posebnost.

Pa še to: Kosovo velikokrat uporabim v pomenu zasilnega izhoda, če hočem povedati, da sem nekoga poslala na pot brez povratka. Temu se v mojem besednjaku reče “na Kosovo”.

Ljudje tega ne razumejo. Ne zavedajo se, kakšne ljubezni bodo deležni, kako se jim bo karakter spremenil, morda celo na bolje.

Včasih pa tudi pride moment, ko se s kakšno asistentko ne strinjam in ji teoretično predlagam … — naj gre na Kosovo.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE