Materialni dokaz o moralni iztirjenosti sindikatov

13.2.2019 / 06:10 1 komentar
V poštnem predalu na fakulteti me je 1. februarja čakalo tole pismo. Vsi navedki so dobesedni. Izpuščena so samo imena.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Prejšnji teden, ko sem bila v tujini, so me prijatelji obvestili, da je nastal vihar v kozarcu vode. In to zaradi mojega mnenja — ki ga v resnici sploh nimam —, da ženske niso moralne. Oz. niso sposobne moralnega delovanja.

Zelo me mika, da bi tokrat pisala o tem. Ker pa sem že zadnjič obljubila poročilo o pismu, ki sem ga prejela v zvezi z mojo kolumno o moralni iztirjenosti sindikatov, bom danes poročala o njem. Da do konca opravim s sindikati in njihovo zlorabo.

Naslednjič pa o tem, kaj sem res rekla o moških in ženskah. In seveda o Antigoni. Temu literarnemu “dokazu” za moralnost in moralno delovanje žensk. 

Skratka: 1. februarja me je v poštnem predalu na fakulteti čakalo pismo, ki ga v nadaljevanju povzemam. Vsi navedki so dobesedni. Izpuščena so samo imena. Čeprav so imena v konkretnem kontekstu pomembna, za razumevanje logike delovanja sindikatov niso pomembna.

Takole torej piše v pismu:

Pismo

Sem članica sindikata [ime univerze] […] Vsa čast […] dr. Vesni Vuk Godina, katera je imela toliko poguma, da je to napisala v članku v Večeru 22.1.2019 [kjer je bila kolumna Vesne V. Godina ponatisnjena, op. Fp.] […] Članek […] in novice o domnevnem mobingu na Ministrstu za kulturo so me spodbudile, da napišem, kar je splošno znano na [ime univerze], da  sindikat mobingira in grozi zaposlenim, vendar so zaposleni preveč prestrašeni, da bi sploh upali na katerikoli ravni to obelodaniti.

Na [ime univerze] smo brez zaščite pred močjo, sposobnostjo zaničevanja, manipuliranja, pritlehnega obrekovanja in očrnitve posameznikov, ki niso “naši” oz. del hudodelskega klana sindikata oz. [ime osebe iz sindikata]. Žal ima velik vpliv na vodstvo univerze […]. Vodstvo univerze in [imena funkcionarjev univerze] so v večjem delu simpatizerji sindikata in ožji prijatelji. Najbolj je v nebo vpijoča [funkcionarka univerze], tesna prijateljica [ime osebe iz sindikata], ki za položaj [naziv delovnega mesta] ni dobila podpore študentov, je znanstveno-raziskovalno popolnoma neuspešna in na pedagoškem področju zelo neuspešna pri študentih.

Druga [področje funkcionarke] je bila izvoljena v naziv, čeprav ni izpolnjevala pogojev za izvolitev, v.d. [naziv funkcije] je prijateljica in zaščitena s strani [ime osebe iz sindikata]. [Ime osebe iz sindikata] izvaja mobing in ustrahuje zaposlene na [ime fakultete], kjer od dekana naprej nihče ne upa dvigniti glave. Splošno je znano, da hodimo redno v službo samo tisti, ki nimamo zaščite [ime osebe iz sindikata], ostali so na fakulteti samo (če sploh so), ko imajo predavanja in ostale pedagoške obveze, pa še te opravijo polovično, dobivajo pa redno za vsak dan potne stroške in malico, tudi dekan. Dobivajo plačo za pedagoško delo, ki ga polovično opravijo. Študenti so tiho, če želijo diplomirati. Na odgovore o dispoziciji čakajo 3 mesece in več. [Ime osebe iz sindikata] na fakulteti vidimo poredko, bojimo se njenih ustrahovanj, podlih podtikanj, blatenja in kričanja. Bojimo se lastnega sindikata in strah nas je posledic, če bi izstopili. Kaj se zgodi, če nisi v klanu [ime osebe iz sindikata], so javno dostopne informacije: o bivšem rektorju [ime], bivši tajnici [ime], ki so vsi na lastni koži doživeli javno blatenje in žalitve. [Ime osebe iz sindikata] je ustvarila svoj klan, ki brez dela, za katerega dobiva plačo, “vodi” univerzo, ustrahuje, ponižuje, grozi ljudem na univerzi.

Sem dolgoletna članica sindikata, za pomoč, ko sem bila v težki situaciji, sem prosila samo enkrat, vendar sem bila zavrnjena z besedami, da to ni stvar sindikata. Sindikat dobiva finančna sredstva od članarin in od [ime univerze]. Koliko in kako se sredstva uporabijo, je v popolni pristojnosti [ime osebe iz sindikata]. Veliko se govori, da je podpore deležen samo njen izbrani krog. […] Nihče ne upa vprašati, kje je denar. Sestanka zbora članov sindikata — nikoli.

Zato naslavljam to pismo tudi kriminalistom, s prošnjo za preiskavo finančnih nečednosti sindikata in z veliko prošnjo za zaustavitev ustrahovanja ter poniževanj na [ime fakultete] ter [ime univerze]. Na [ime univerze] imamo tri sindikate. Ostala dva sindikata delata v prid in korist zaposlenih. […] Na državni ravni so predstavniki sindikatov spoštovanja vredni posamezniki, ki se borijo za delovne ljudi. V delovnih okoljih pa še žal prevečkrat uporablja vpliv sindikata za osebne koristi sindikalnih funkcionarjev, zastraševanja, podtikanja in grožnje.

Vsi ustrahovani od [položaj osebe v sindikatu] […] prosimo ministra dr. Jerneja Pikala, da poleg ugotavljanja morebitnega ustrahovanja na kulturnem ministrstvu razišče tudi ustrahovanje in poniževanje na [ime univerze]. [Položaj pomembne osebe na univerzi] pa, da znotraj [ime univerze in ime fakultete] razišče stanje duha […] in poskrbi, da bo prisotnost profesorjev na fakulteti in da fakulteta ne bo izgledala kot hiša duhov, kjer niti pedagoški proces ne poteka po urnikih in tisti, ki ne skrbijo za študente, ne delajo, kar se na fakulteti pričakuje, dobivajo plačo, potne stroške in malico za delo, ki se ne opravi. Bil bi čas, da se objavi delo in zapisniki [ime sindikata] in ustvari pogoje, da lahko mirno izbiramo, če še želimo biti člani sindikata, ki podpira skorumpirane posameznike.

PS:

To sicer še ni konec pisma. Ampak nimam več prostora. 

Zakaj to sploh objavljam? Najprej zato, ker sem bila povsem šokirana. Situacija je očitno še bistveno slabša, kot jo doživljam sama. Drugič pa zato, ker je pismo materialni dokaz o tem, kako omenjeni sindikat deluje. Sama sem namreč poskrbela, da je vodstvo sindikata, o katerem pismo govori, dobilo izvod tega pisma. In tudi vodstvo univerze.

Je kdo kaj ukrepal? Ne. Je kdo vsaj trznil? Sploh ne! Stvari potekajo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Kar je spet dokaz, da gre za domačijsko delovanje sindikata. In za to, da domačija izrablja organizacijo za lastne potrebe, lastne kariere, lastni boj za oblast ter lastno prevzemanje oblasti.

Kar potrjuje Kidecklovo tezo o neustreznem delovanju sindikatov v postsocializmu. Tezo, s katero in zaradi katere sem se pisanja o sindikatih sploh lotila.

Seveda pričakujem posledice. Ki se že dogajajo. Recimo doslej neznani zapleti pri mojem habilitacijskem postopku. Vse po logiki: “Mi smo dovolj močni, da lahko počnemo vse, kar hočemo! Saj nam nihče nič ne more!”

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE