Jana Džuban: “Brez naziva sem samo obična faking (pardon) Jana Džuban.”

9.2.2019 / 06:10 Komentiraj
V mislih zagledam Janko, kako sedi na balkonu v zimski Murski Soboti in sreba kavo. Svobodna, ker končno pripada sebi.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Nikoli ni bila Jana. Vedno smo jo klicali Janka. Po slovaško, saj je po mami Slovakinja. In ta Janka, ki si je zadnjih 15 let vsako nedeljo nadela črno duhovniško ogrinjalo — zaradi katerega jo je njen nečak krstil za Batmana —, je ena tistih, s katerimi sem preživela otroštvo.

Zaradi nje sem takrat začela poslušati Plavi orkestar. Z njeno sestro sva si v njihovi otroški sobi znova in znova vrteli ene in iste komade Lošićevega benda. Janka pa srce parajočo Ti si mi u krvi od Zdravka Čolića. 

Ona v 4. letniku gimnazije, jaz pa v prvem sva se skoraj vsak petek skupaj vozili iz šole z razklumpanim busom. Ponavadi s šoferjem, ki se mu je med vožnjo večkrat spalo in je vozil z zaprtimi očmi, mi pa smo molili vsak svoje mantre — krščanske, agnostične, ateistične …

Če te vozi šofer s spalno boleznijo, je vseeno, v kaj veruješ. Tudi če gre samo za zenovske prdce, ki jih družba plastično vklaplja v vsakdan, kot da lahko pozabimo, kako v resnici živimo.

Dvigati prah

“Tako sem nekoč na enem pogrebu, pazeč, da ne padem v grob, padla v luknjo ob grobu, katero so začasno tam pustili fantje, ki so pripravljali grob. Seveda je bil november in deževalo je pred pogrebom … Nekdo me je nekoč vprašal ali sem iz posebne enote Črnih šerifov. Ja. Pa še zadel je … Moja bogoslužna obleka bo odslej v bolj veselih barvah. In ne, ne nameravam ustanoviti nove Cerkve.” — Jana Džuban: Živijo, jaz sem Janka

Čeprav so bili najini pogovori v različnih življenjskih obdobjih iskreni, nisva nikoli postali zaresni prijateljici. Od vseh na tistem koncu se mi je vedno zdela najbolj pristna.

Če malo bolje razmislim, me njena odločitev, da zapusti duhovniški stan, ni presenetila. Ker je v skladu s pričakovanim. Janka je vedno znala dvigniti prah. Vsaj malo prahu.

Desetletje nazaj je v oddaji Hri-bar rekla, da bi poročila istospolno usmerjen par. In ga je še isti večer v oddaji res. Virtualno, seveda. Takrat je bila še zelo mlada in zelena. Marsikdo je morda mislil, da jo je Sašo Hribar dobil na limanice.

Njene izjave v oddaji so požele nemalo očitkov. Toda nekako sem razumela, da so te priložnostne bitke del nje. Da se na nekem nivoju bori kot samuraj. Ali včasih kot Don Kihot.

Bodimo realni …

Janka je prva protestantska duhovnica na Slovenskem, ki se je odločila čarno haljo obesiti na klin. In to v času, ko je stopnja registrirane brezposelnosti po podatkih Zavoda za zaposlovanje decembra in januarja spet narasla. V območni enoti Murska Sobota za 8,7 %. Največ v Sloveniji. 
Pravi, da je to po eni strani samo običajna odpoved. Nič posebnega. Po drugi strani pa gre za nevsakdanji poklic, zato tudi odpoved najbrž manj družbeno pričakovana.

“Ni manjkalo ljudi, ki so mi, verujem da dobronamerno, svetovali, naj na prižnici pač povem, kar želijo slišati, svoje pa pustim zase. Vseeno gre za status pa titulo pa službo in plačo. Bodimo realni … V tem svetu sem brez naziva samo obična faking (pardon) Jana Džuban.” — Jana Džuban: Ko človek obrača in Bog obrne

Tipkava si po messengerju. Po milenijsko. Jaz ji pošljem fotko knjige, ki jo ravnokar prebiram. Ona piše o svojih načrtih. O firmi, ki jo je ustanovila. O blogu, ki ga je začela pisati. Zanesenjaško, energično in odštekano, kot je vedno bilo z njo.

Končno sama svoja

Dobro vem, da ji ne bo lahko. V Prekmurju ni nikoli lahko, če imaš jajca. K temu spada tudi pogum, da si upaš spregovoriti o osebnih izkušnjah. Janka je naglas spregovorila o izkušnji spolne zlorabe v otroštvu. V prihodnosti bi želela tudi na tem področju pomagati posameznikom.

Sprašujem jo o misticizmu, morali, družbenih resnicah, new-age filozofiji. Kaj ji je blizu?

“Ker sem del istega Boga, ultimativne zavesti, matične celice univerzuma, katerega del smo vsi in vse, Bogu pripadam večno in to neglede na to, v kakšni obliki, formi ali stanju sem bila, sem in še bom.”

“Nekako mi je uspelo povezati zahodno versko učenje pa vzhodno versko učenje z znanostjo in z lastnimi življenjskimi izkušnjami na razumljiv način. Vsi govorimo o istem bistvu, samo da za to uporabljamo različne izraze.”

“Veliko je poti, ki vodijo k temu, kar vsi iščemo, pa tako težko opišemo. In nobena od teh poti ni popolna. Le skupaj ustvarjajo popolno sliko. Biti duhovnik s končanim teološkim faksom je pač samo poklic. Poslanstvo pa je biti človek. Sebi in sočloveku.” 

Odložim telefon in se nasmehnem. Kot vedno pri tej novi toskanski razvadi, ko luknjast kruh pokapam z grenkim olivnim oljem in se mi pocedi po prstih.

Tu se že napravlja k pomladi. V mislih zagledam Janko, kako sedi na balkonu v zimski Murski Soboti in sreba kavo. Svobodna, ker končno pripada sebi.

Jana Kerčmar Džuban je prva protestantska duhovnica na Slovenskem, ki se je odločila ​čarno haljo obesiti na klin. — [Fotografija: Nataša Juhnov/Večer]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE