Problemi prvega sveta: Vprašajte o stresu raje tiste, ki nimajo izbire

2.2.2019 / 06:08 Komentiraj
Službo lahko izgubi kdorkoli, kadarkoli, v kateremkoli sistemu, zaradi lastne ali podjetniške napake. Nesreča ne izbira.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Anksioznost, stres, depresija, izgorelost … — za vse sta kriva kapitalizem in neoliberalizem. Preveč možnosti izbire, ki jih imamo v današnjem življenju na voljo. Še en dokaz več, da imajo tisti, ki imajo pravzaprav vse — tudi privilegij, da iz udobnih stolčkov pridigajo o “resnico” —, popolnoma napačno predstavo realnosti in da vidijo samo svet pred svojim nosom. 

Kritiki kapitalizma, ki se imajo za zaščitnike delavcev in najšibkejših, čeprav v resnici delajo proti njim, pravijo, da je največji krivec za tegobe sodobnega človeka stres. Ljudje so pod stresom zaradi preobilja izbire, ki ga je v postsocialistične države prinesel kapitalizem.

V stres naj bi človeka spravljalo že to, katero vino naročiti v restavraciji, kateri sir v trgovini kupiti, kateri poklic izbrati, pa kakšnega partnerja …

Skopuh ali snob

Pripadnik višjega srednjega sloja, kamor sodijo podporniki te teorije o stresu zaradi izbire — če le ni preveč star, da je izkusil vojno ali njene posledice —, v življenju ni doživel niti ene travmatične izkušnje. Za takšnega človeka je strah v restavraciji, da ga bodo imeli za skopuha ali snoba, če bo naročil prepoceni ali predrago vino, verjetno res nekaj najhujšega.

Toda dragi moji, večina ljudi v Sloveniji pripada nižjemu srednjemu ali nižjemu sloju. Izhajamo pač iz kmečkih in delavskih družin. Pa tudi podatki o številu pripadnikov določenega dohodninskega razreda pričajo o tem, da je največje število Slovenk in Slovencev zaposlenih v najnižjem davčnem razredu.

Ti zagotovo ne doživljajo stresa, ker jih je sram naročiti poceni vino ali ker jih je strah, da bo premožna soseda videla, da v Lidlu kupujejo najcenejše salame. Vseeno jim je, kaj si o njih mislijo drugi — da le lahko nahranijo družino, gredo enkrat na leto na dopust in svoje otroke vsaj kolikor-toliko dobro oblečejo. 

Za te ljudi je največji stres, če nečesa od tega ne morejo. Po drugi strani pa si tudi ne morejo privoščiti pomoči za ostarele starše, zato na svoja pleča prevzamejo še skrb za njih. Strah jih je izgube službe.

Travma, kuga, slaba letina

Kritiki teorije izbire pravijo, da je strah pred izgubo službe še večja travma, ker da jim ideologija dopoveduje, da so si za to krivi sami, ker niso izkoristili svojih potencialov. Kritiki, zleknjeni v svoje profesorske fotelje, bi rekli “rukice gore” — kot v starih socialističnih časih, ki jih poveličujejo. Nisem jaz kriv, kriv je sistem. Zakaj bi pomagala sosedi, saj imam samo 200€ plače, pa kredit, pa pozimi moram na smučanje. Za revne naj poskrbi država, pravijo. Kot da je država nekaj imaginarnega. 

Službo lahko izgubi vsak. Kadarkoli, v kateremkoli sistemu, zaradi lastne ali podjetniške napake. Ali pa pride “kuga”, ki vse živo pobije. Ali pa slaba letina. Nesreča ne izbira.

Toda izguba službe, po lastni ali tuji krivdi, ni konec sveta. Najdeš lahko drugo.

Problem pa je — in tukaj se zagovorniki kritike teorije izbire najbolj motijo — v tem, da nimaš izbire. Če je v tvojem kraju samo ena tovarna, prodaja udobne, a že stare in dotrajane hiše ne zadostuje za nakup stanovanja v Ljubljani. Ta problem se imenuje odsotnost izbire. Ta problem imaš, ko točno veš, kaj bi v življenju rad počel, a nimaš druge izbire, kot da pri 18 letih začneš delati za tekočim trakom ali pa se vpišeš na tisto fakulteto, ki omogoča več ur študentskega dela.

Hurgada ali Kanari

Verjemite, da ni problem, če se ne moreš odločiti med delavnico literarne kritike, joge ali kuharskega tečaja. Problem je, če se moreš odločiti, ali boš kupil mleko in jajca ali mleko in moko.

Verjamem, da je preveč izbire naporna stvar. Še posebej, če se moraš že oktobra odločiti, ali boš januarja dopustoval v Hurgadi ali na Kanarih ali pa se boš odločil za tradicionalno smučarijo. A huje je, če boš ostal doma in bo tašča imela še en razlog več, da te pomiluje.

Lepo bi bilo, ko pametujemo o stresu — ali o strahu pred begunci —, vprašati tiste, ki to res občutijo. Za stresom in slabim psihofizičnim počutjem daleč najbolj trpijo prav revnejši sloji. Vprašajmo jih, ali res trpijo zato, ker imajo v življenju preveč izbire.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE