Prešernova nagrada od 2020 tudi za plagiat

19.1.2019 / 06:08 5 komentarjev
Möderndorfer: “Kobal si ne zasluži linča, temveč priznanje. Dovolj tega zgražanja!” Prešiček: “Izvirnost je precenjena.”
NAROČI SE PRIJAVI SE

Že naslednje leto bo podeljena nagrada Prešernovega sklada za plagiat, napoveduje Vinko Möderndorfer. S tem želi priznati domovinsko pravico in dati priznanje temu prezrtemu in preziranemu, a priljubljenemu umetniškemu žanru.

Režiser in dramatik, ki od leta 2016 predseduje upravnemu odboru Sklada, na včerajšnji tiskovni konferenci na Ministrstvu za kulturo ni skrival, da je dobil idejo ob aferi Kobal.

Spomnimo, njegovega stanovskega kolega so pred dnevi razkrinkali kot plagiatorja. Boris Kobal je komedijo Profesionalci espe prodal SLG Celje kot svoje delo, čeprav gre za prevod igre italijanskega avtorja.

“Kobal si ne zasluži linča. Kobal si zasluži priznanje. Dovolj je tega novodobnega zgražanja nad plagiatorji,” je rekel predsednik Sklada. “Plagiati so od nekdaj legitimen del slovenske ustvarjalnosti. Brez plagiatov bi bili Slovenci v kulturnem smislu siromašen narod.”

Dolgo in častitljivo izročilo plagiatov

Möderndorfer je opozoril na častitljivo izročilo slovenskega plagiatorstva. Že Linhart je svoji komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Županovo Micko prepisal po vzorih iz francoske in nemške komediografije, vendar jih je tudi res predelal, priredil, poslovenil.

“Meja med izvirnim delom in plagiatom je zabrisana. Kdaj original postane kopija? Kdaj postane kopija original? Na ta vprašanja ni enoznačnih odgovorov,” je rekel Möderndorfer.

Predsednik Prešernovega sklada je tudi predstavil člane posebne ekspertne skupine, ki je po njegovem naročilu pripravila blitz-študijo o upravičenosti podeljevanja Prešernovih nagrad plagiatorjem.

Njeni člani so vidni poznavalci in promotorji slovenske umetnosti — med njimi Matej Bogataj (literatura), Ana Jurc (film), Branko Đurić (gledališče), Igor Prodnik (multimedija), Zdenka Badovinac (likovna umetnost) in drugi.

Povzetek njihovih razprav je mogoče strniti takole: ustvarjalčeva veličina se kaže v tem, da zna vsebine svojih vzornikov izmaličiti do neprepoznavnosti in priličiti slovenskemu duhu ter tako zabrisati jezikovne in kulturne razlike.

Möderndorfer dodaja, da bodo člane strokovnih komisij s posebnimi šnelkurzi ustrezno izobrazili, da bodo dober plagiat znali ne samo prepoznati, temveč tudi ceniti.

Doba tehnične reproduktibilnosti umetniškega dela

Matej Bogataj je posebej opozoril na problematiko ustvarjanja nekoč in danes:

“Konec 18. stoletja je bilo še normalno, da je avtor dal vedeti, da je delo predelal po tej in tej predlogi. A ko smo stopili v dobo tehnične reproduktibilnosti umetniškega dela, je vprašanje pravega avtorstva in plagiatorstva postalo relativno ali celo irelevantno.”

In še:

“Linhart ali Beaumarchais? Prešeren ali Herder? Cankar ali Maeterlinck? Grum ali Schnitzler? Ervin Fritz ali W. H. Auden? Veno Taufer ali Ezra Pound? Whatever!” 

Idejo o družbenem priznanju plagiatorjem podpira tudi sam minister za kulturo. Möderndorfer je v njegovi odsotnosti in na njegovo prošnjo prebral Prešičkov pozdravni SMS z naslednjo vsebino: “Izvirnost je precenjena.”

Minister je po telefonu še dodal:

“Prešernova nagrada bo vedno Prešernova nagrada. Toda prepričan sem, da bo nagrada Prešernovega sklada za plagiat nekega dne najbolj zaželeno in prestižno priznanje, ki ga lahko prejmejo domači ustvarjalci.”

“Avtorji bodo obravnavani enakopravno”

Möderndorfer opozarja, da bo nagrada za plagiat zaenkrat samo “mala” Prešernova nagrada, nagrada Sklada. Ne izključuje pa možnosti, da bo v prihodnosti tudi “velika”, torej za življenjsko delo. 

Novinarje je na tiskovni konferenci zanimalo, kako točno si Prešernov sklad predstavlja predlaganje in nagrajevanje plagiatorjev. Bilo je namreč slišati pomisleke, da je plagiat po definiciji prikrit, zato da ni jasno, kako bi lahko poznavalci sploh predlagali konkretna dela (plagiate) in/ali avtorje (plagiatorje) komisijam Sklada v obravnavo.

“Ni problem,” je zagotovil Möderndorfer. “Postopki se ne bodo bistveno spremenili. Avtorje bomo obravnavali enakopravno. Ne bomo preverjali niti njihove izvirnosti pri izvirnih delih niti neizvirnosti pri plagiatih. Novost bo kvečjemu to, da bodo strokovne komisije imele pravico, da za določeno področje predlaganemu umetniku po lastni presoji podelijo enotno nagrado za plagiat. Neglede na žanr.”

Möderndorfer dodaja, da bodo člane strokovnih komisij s posebnimi šnelkurzi ustrezno izobrazili, da bodo dober plagiat znali ne samo prepoznati, temveč tudi ceniti.

Morebitne nejasnosti bo upravni odbor razčistil in finaliziral do letošnje jeseni, je obljubil predsednik. Napovedal je, da bo še pred 7. februarjem 2020 znan prvi dobitnik nagrade Prešernovega sklada za plagiat in da bo že na letošnji proslavi v slavnostnem govoru namenil poseben odlomek spodbudnemu razmisleku o plagiatorstvu.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE