Žiga Turk je imel prav. Besede res ne ubijajo. Še sem živ in zdrav.

8.1.2019 / 06:10 2 komentarja
Preberite si jagodni izbor zmerljivk na moj račun zaradi mojega predvčerajšnjega teksta o steklih psih desnice, 2. del.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Dvomim, da je kdo v zadnjih 30 letih v slovenskih tiskanih medijih in na internetu napisal toliko kritičnega, neprizanesljivega, ciničnega ali celo nesramnega o bolj ali manj izpostavljenih ali izpostavljajočih se osebah kot jaz.

Zato pa tudi upravičeno dvomim, da je kdorkoli razen mene fasal toliko zmerjanja, poniževanja, prezira in izmišljotin — ali kot dandanes radi rečemo: sovražnega govora. Tako imenovanega.

A da ne bo pomote: saj se ne pritožujem. V življenju bi me lahko — in me mogoče celo je — doletelo še kaj hujšega kot polivanje z gnojnico. Ker to ni problem ljudi, ki me zmerjajo, ponižujejo in prezirajo, ampak moj in samo moj problem. To pač prileti nazaj. Pa čeprav ne nujno in ne direktno od tistih, ki sem jim kdaj rekel žal besedo.

V nadaljevanju si preberite jagodni izbor zmerljivk na moj račun zaradi mojega predvčerajšnjega teksta o steklih psih desnice, 2. del.

Razčlenjeni disclaimer

Najprej pa še ta razčlenjeni disclaimer:

  • To pišem zato, da bi dal prav Žigi Turku in njegovi znameniti nedavni izjavi, da “besede ne ubijajo”. (Joke.) In seveda Nietzscheju in njegovemu krepčilnemu aforizmu o tem, kar ne ubija. (Resno.) Ker kot vidite, sem še živ in zdrav.
  • Tega ne pišem zato, ker bi se počutil prizadetega ali ker bi hotel malo pojamrati in se delati bogega. Saj ne rečem, da ni vedno huje — ker je, veliko huje kot nekoč —, ampak hudega sem že navajen iz starih časov, ko sem bil še občutljiv.
  • Tega tudi ne pišem zato, ker bi hotel koga tožiti. Ne ljubi se mi vlačiti po sodiščih. Edini razlog, da bi koga tožil — ali prijavil na Twitter ali Facebook ali bog ne daj medijskemu inšpektorju —, bi lahko bila radovednost, ali bi s (pri)tožbo ali prijavo uspel. Ampak me ne zanima tako zelo. Bi pa bil zanimiv case, priznajte. Zlasti v vrtincu debat o sovražnem govoru.
  • Tega tudi ne pišem zato, ker bi hotel z zmerljivci polemizirati, kaj šele demantirati to, kar mi pripisujejo. Saj vem, da dokazno breme po njihovi logiki ni bistveno, ampak zakaj bi to jemal na svoja pleča?
  • Deloma to pišem zato, da bi postregel z dodatnimi dokazi, da so nekateri desničarji res stekli psi. Izjave, ki jih bom v zvezi s sabo citiral, niso nič novega. Niso tega nekomu prvič povedali. In dodajam: ta steklina ni endemična za desnico, je pa zanjo prevladujoča in tipična.
  • Pa še to: čeprav obvezno vstavljam linke — ker so na internetu seveda osnovne manire —, tega enkrat za spremembo ne bom storil. To bi bilo preveč sado-mazo in bi lahko izpadlo preveč maščevalno, česar pa nočem. Tudi ne bom z imeni in priimki omenjal avtorjev, ki so to in to objavili (če niso že tako ali tako anonimni ali psevdonimni).

Nesrečni selfi za zlonamerno diagnozo

Ko sem se pred tremi leti kdo ve zakaj samovšečno avtoportetiral, si nisem mislil, da bo fotografija nekoč postala podlaga za namišljeno in zlonamerno diagnozo o mojem domnevno klavrnem psihofizičnem stanju.

Selfi res ni med najbolj posrečenimi, ker z rahlo odprtimi usti zgledam, kot da sem pravkar presenečen ugotovil, da me nekdo fotografira. (Hja, niti sebi ne znam pozirati.) Ampak kljub razmršenim daljšim lasem in sršečimi trade-mark obrvmi nad očali z modrim okvirjem niti približno ne delujem fizično ali celo duševno bolan, niti nerazpoložen.

Nakar včeraj preberem na Twitterju tole: “Ta fotka pove vse. Tudi to, zakaj ta življenjski bankrotiranec piše kot piše.”

In odgovor: “Bolan je videti! Je kaj terminalnega?”

In odgovor na odgovor: “Js. Pohorski dvor.”

Pojasnilo za Neštajerce: Pohorski dvor je nekdanja psihiatrična bolnica blizu Maribora. Kot če bi vas Ljubljančani pošiljali v Polje.

Naprej je šlo takole. Citiram seveda nelektorirano:

“Zadnjih 10 let se že ni streznil … sem ga videl na podpeškem jezeru, gnila škrbina od človeka, čist propadel, narava ga gajžla.”

Aha. Tip me je poleti očitno videl v kopalkah in opazil mojo ne ravno atletsko postavo.

Naprej:

“Kako pod to sliko paše beseda LUZER! Kot, da je zanj mišljena!”

Tu je bila prilepljena verzija zgoraj omenjene fotografije, na kateri imam živo rumeno kožo in s krvavo rdeče ustnice. Spodaj je pripis: “LOSER FACE”.

Naprej:

“nekaj ga trese bo treba tabletice redno konzumirat … evo kaj partija naredi iz človeka …”

Zraven pa fotošopana škatlica tablet z napisom: “NEBOMPIL: tablete proti nenormalni žeji”.

Trikrat lahko ugibate

Ne morem si kaj, da ne bi namignil, da je spodnjo pripombo prispeval poslanec Državnega zbora iz trikrat lahko ugibate katere stranke:

“Naslednja stopnja išiasa.”

Taisti je že prej sam zase objavil:

“Kako ustaviti ‪@crnkovic‬? Za začetek s tem, da poplača vse dolgove in preneha konzumirati alkohol.”

In spet naprej od drugih:

“Tole je hudo vnetje vseh obraznih živcev in totalna atrofija možganskih celic.”

“Z eno besedo: bebavost.”

“Ta stric je zaradi substanc, ki niso poceni, če jih jemlješ 2X na dan, bankrotiral. Za skromno žepnino vari imbecilne tekste, da ostane ‘živ’. Žalostno zgleda. ko po 5-10 letih fixa nastopi faza razpadanja možganskih funkcij”.

Nakar še ona, no, saj lahko uganete, katera:

“žal je bolj videti, da je pred smrtjo. No, žal, sem napisala, ker se spodobi…”

Pravniki so očitno dovolj premeteni, da ne rečejo naglas, da je nekoga treba ubiti, ampak si skromno in zavito zaželijo, da bi človek umrl.

Če dobro premislim, je v bistvu čudno, da mi še nihče ni grozil s smrtjo tako kot Možini ali Strehovcu.

Saj ne, da bi zaradi tega tekal na policijo, no, ampak kaj lahko iz tega sklepam? Da so levičarji bolj agresivni, afektivni ali vsaj bolj nepremišljeni, če jim gre kdo na živce? Ali da desničarji pač samo lajajo, grizejo pa ne?

Jaz in Tito

Za najboljši štos pri vsej tej stvari pa je seveda poskrbela Nova24TV.si. Članek o mojem inkriminiranem članku je opremila s fotomontažo Josipa Broza Tita v maršalski uniformi, ki se kao nekaj zaupno pomenkuje z mladeničem z brado in očali. Podpis pod fotografijo pa se glasi oz. se je glasil:

“Marko Crnkovič v druž[b]i jugoslovanskega komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita. (vir: Facebook)”.

Sam članka nisem videl dovolj zgodaj. Kolega z Mladine, ki mi je poslal screenshot, je rekel, da je bila pred 9. uro zjutraj zagotovo še tam — potem pa so očitno ugotovili, da niti njihovi fani ne bi verjeli, da sem na sliki s Titom res jaz (pred 38-40 leti), in so jo skenslali.

Ali moram dodati, da mi konec 70. let še ni rasla taka brada kot temu človeku zraven maršala? Niti še nisem bil slaboviden.

Ustrahovanje

Samo še nekaj o sovražnem govoru.

Verjetno bi citirane zmerljivke marsikdo označil kot sovražni govor. Prav. Zaradi mene lahko. Moram pa povedati, da se mi zato, ker so besede letele name, to ne zdi nič bolj Haßrede kot sicer, kadar so namenjene komu drugemu — neglede na svojo neveljavnost in nevljudnost v enem ali drugem primeru.

Rad bi samo dodal, da ljudem, ki niso na lastni koži — in to vajeni, trdo ustrojeni! — izkusili zmerjanja, poniževanja, prezira in izmišljotin, manjka pomemben del sposobnosti za razumevanje oz. presojanje tako imenovanega sovražnega govora.

Šele ko te kdo tako poniža in te s takimi obklada, paradoksalno ugotoviš, da to res ni sovražni govor. Seveda te sovražijo, ampak to ni tak problem. Problem je v tem, da tega nihče ne sliši rad na svoj račun, pa če se delaš še tako brezbrižnega.

Te modele bi seveda z veseljem utišal, ampak ne vem, kako bi to dosegel (ali dosegli). Še najbolj zanesljiva metoda bi bilo to, da ne bi več pisal tako, da bi jih jezil — kar pa je seveda omejevanje moje svobode. Neke vrste ustrahovanje, kakorkoli že obrneš, pogum in neobčutljivost gor ali dol.

Problem je v tem, da se takih tipov ne dá utišati. Never, ever. Če prisežem pri komerkoli, da nikoli več ne bom napisal takega teksta, jih bo pa kdo drug s čim drugim spravil ob živce.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE