Ali je Žiga Turk v bistvu levičar?

21.12.2018 / 06:10 5 komentarjev
Ko je on še šraufal računalnike, sem jaz že pisal kolumne. Zato razumem, zakaj se ima za Matijo Gubca kmečkega e-punta.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ne vem, ali razumem, kaj mi je Žiga Turk hotel povedati v svojem trodelnem odgovoru na mojo trodelno polemiko z njim. Niti nisem prepričan, ali je on sam razumel, kaj sem hotel povedati jaz. Oboje sklepam po zaključku — namreč zaključku zaključka — njegovega zadnjega teksta, kjer pravi:

“Končujem spravno z navajanjem tistega, za kar pa Crnkovič pravi, da se strinja:

‘Principielne svobode govora za fašiste se ne zagovarja zato, ker bi imeli fašisti kaj pametnega povedati, ampak ker fašisti s svobodo govora naredijo manj škode kot fašisti z možnostjo omejevati govor.’”

Če grem to brat nazaj, se moram posipati s pepelom. Očitno nisem bil dovolj jasen in direkten. Morda sem celo bil premalo nesramen.

Še enkrat torej, korigirano in zaostreno: če ne omenjam grde in perfidne uporabe pasiva — najbrž zato, da bi zagovarjanje fašistov izpadlo bolj mainstream —, se mi ta njegov aforizem zdi ena večjih neumnosti, kar jih je kdaj napisal.

“Peklí”

Turku pa štejem v plus, da mi je s teksti na Domovini.je — zlasti s prvim — pomagal do jasnejše predstave o naravi mojega in ne samo mojega mnenjskega oglašanja nekoč in danes.

Pravi:

“Internet je tehnično omogočil, kar so deklaracije o svobodi govora dovoljevale zgolj teoretično — da kar vsak lahko objavi karkoli. Da ima kar vsak kmet iste pravice, ki so bile nekoč rezervirane za aristokracijo. To moti ministra za kulturo in to skozi celo trilogijo peklí Crnkoviča.”

Zapičil sem se v besedo “peklí”.

Da me peklí? V bistvu ja.

Vso to kolobocijo okrog svobode govora, o kateri se s Turkom prerekava, bi lahko zreduciral na moj lasten, osebni, profesionalni, morda celo psihološki, karakterni problem.

Zato je to v bistvu konfesionalen tekst, ne toliko polemika.

Se bom pa na koncu vrnil k Turku, ker se mi njegova stališča ne zdijo konsistentna z njegovimi siceršnjimi nazori.

Čeprav ni bilo prave svobode govora, ker sem jo imel kao samo jaz, je bilo vse super — nakar je prišel internet in mi/nam podtaknil demokratično mnenjsko konkurenco debilov. Šele po njeni zaslugi je zavladala prava svoboda govora. Svoboda govora za vse, ne samo za nas nekaj izbrancev.​

Prava svoboda govora

Kot lifelong poklicni kolumnist ne pristajam na dejstvo, da ima vsak “zadnji desničarski debil” — ali levičarski, zaradi mene, ker tu ne gre za ideologijo — “enako pravico do svobode govora”, kot jo imava Žiga Turk in jaz in še kdo iz tako imenovanih mainstream medijev.

Ali z drugimi, njegovimi besedami: v starih in malo manj starih časih sem pripadal tako imenovani “mnenjski aristokraciji”; o tem, ali si “[zaslužim] tiskarsko barvo, posekana drevesa in raznašalca na biciklu” — in bajne honorarje, je pozabil — pa “so odločali mandarini medijske krajine”.

Če karikiram in povzamem: čeprav ni bilo prave svobode govora, ker sem jo imel kao samo jaz, je bilo vse super — nakar je prišel internet in mi/nam podtaknil demokratično mnenjsko konkurenco debilov. Šele po njeni zaslugi je zavladala prava svoboda govora. Svoboda govora za vse, ne samo za nas nekaj izbrancev.

Bi moral biti srečen?

Ali bi torej moral biti danes srečen, da sem dobil demokratično mnenjsko konkurenco debilov? Ali sem naredil komu krivico, ker sem postal kolumnist v časih, ko to ni mogel vsak?

Ne, nisem srečen. In ne, biti kolumnist v starih časih ni bilo nič slabega. Še več, ponosen sem na to! Sam sem si priboril svoj poklic in odličnost v tem poklicu. Sam sem to dosegel z delavnostjo, vztrajnostjo, talentom, samoodpovedovanjem, entuziazmom, natančnostjo, pismenostjo, razgledanostjo, poštenostjo, neprizanesljivostjo, smislom za humor, resnicoljubnostjo, cinizmom itd. itd.

In ja, če že hočete, izkoristil sem priložnost, ki se mi je ponudila. Nikomur nisem ničesar vzel ali uzurpiral.

Potem pa, kot rečeno, je prišel prekleti internet in z njim demokratična mnenjska konkurenca debilov, ki implementirajo pravico do izražanja — karkoli že imajo povedati.

Ni fer

Kar me pri Žigi Turku čudi, je to njegovo svobodnjakarsko zavzemanje za nekdanje tlačane, ki so na lepem prišli do besede in za katerih pravice se zdaj zavzema kot kak Matija Gubec. V čem je zanj fora tega kmečkega punta?

Razumem, da razmišlja drugače kot jaz, saj ga je na mnenjsko sceno kakšnih dvajset, petindvajset let za mano prinesel šele internet. Jaz sem pisal kolumne že takrat, ko je Žiga Turk še šraufal računalnike.

No, nič ne dé. Ne razumem pa, zakaj se kot po starem rečeno privilegiran, čeprav tudi zaslužen in kompetenten medijski in mnenjski mandarin in self-made aristokrat kot nekoč jaz zavzema za pravice sodrge, ki jo je naplavil cunami interneta.

Iz načelnih, etičnih razlogov? Verjetno. Ker je lepo prodajati moralno basen o dolgo, predolgo izkoriščanem, brezpravnem, domnevno ponižanem in razžaljenem mnenjskem sužnju ali tlačanu ali proletarcu, ki ga bo v svetlejši, pravičnejši jutri nesebično popeljal pravičnik in doslednež tipa Turk — in mu pri tem govoril:

“Glej, saj vsi vemo, da si idiot, ampak v nesmrtnem Voltairovem duhu bom naredil vse, da boš tudi ti deležen pravice do nakladanja, ki ti doslej po krivici ni bila dana. Ker ni fer, da si to privoščiva samo midva s Crnkovičem.”  

Hmm, nisem še videl konservativca, ki bi namesto na meritokratske kriterije in družbeno hierarhijo prisegal na enakost in enakopravnost vseh. Mogoče je pa Žiga Turk v bistvu levičar?


Celotna polemika je dostopna na naslednjih povezavah:

  • Marko Crnkovič: Sovražni govor je lahko karkoli, ker ima vsak svobodo govora. (1.) (Fokuspokus, 12.12.)
  • Marko Crnkovič: Ozka grla in globoka država. Novo vsegliharstvo in svoboda govora. (2.) (Fokuspokus, 13.12.)
  • Marko Crnkovič: Uradno: Njihovi fašisti delajo manj škode kot naši fašisti! (3.) (Fokuspokus, 14.12.)
  • Žiga Turk: Bratovščina svobode (Žiga Turk odgovarja Marku Crnkoviču) (Domovina.je, 16.12.)
  • Žiga Turk: Stolpa (2. del odgovora Žige Turka Marku Crnkoviču) (Domovina.je, 17.12.)
  • Žiga Turk: Kraljeva vrnitev (Žiga Turk odgovarja Marku Crnkoviču, tretjič) (Domovina.je, 18.12.)
FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE