Mi, Evropejci. Kolonialisti? Agresorji? Krivda je lahko nerazumna vodnica …

14.12.2018 / 06:08 Komentiraj
Toliko, da veste: kritičen, zadržan diskurz do masovnih migracij je lahko legitimen, razumen, dostojen in demokratičen.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vprašanje migracij deli ljudi na dva tabora: na sočutne in brezčutne. Ali z besedami drugega tabora: na neodgovorne in odgovorne.

Vprašanje migracij je lahko silno občutljiva tema, saj so življenjske zgodbe ljudi, migrantov, marsikdaj res težke. Toda pogosto se javna razprava ravno zaradi občutljive tematike neha, še preden se zares začne. Navadno v imenu zatiranja “sovražnega govora”.

Zato se na tem mestu obračam na vse misleče aktiviste in politike, ki podpirajo odprto migracijsko politiko. Resnično me namreč zanima, kakšen je vaš odgovor na osrednjo skrb mnogih ljudi, ki jim rečete desničarji. Ker vse prepogosto slišim: “To je sovražni govor.” — kar zame ni odgovor. Ali če je že, je sovražen do demokracije.

Pomisleki do migracij

Izraženi pomisleki do migracij so marsikdaj artikulirani inteligentno in razumno. Edina pomanjkljivost, ki jo tu zasledim, je odsotnost razumnega in artikuliranega odgovora nanje.

Osrednji pomislek se glasi približno takole:

“S sprejemanjem velikega števila islamskega prebivalstva v sekularno družbo sta ogrožena naša varnost in naš način življenja, torej tisti dosežki, ki jim pravimo civilizacijske pridobitve.”

Nanizal bom odgovore, ki jih zgolj slutim — saj jih zaradi prehitevajoče obsodbe s sovražnim govorom ne slišim —, nato pa bom nanje zares odgovoril.

Odgovori in odgovori

“Potencialnih migrantov sploh ni tako veliko, sploh pa med njimi niso samo muslimani, temveč tudi kristjani in drugi.”

Potencialnih migrantov je nebroj. Bogata in varna Evropa je mamljiva, rodnost v slabo ali povsem nedelujočih afriških državah pa je res visoka. Ugovor zoper tezo o samo muslimanskih migrantih pa pobije sam sebe: “Kaj pa je narobe, če so vsi muslimani?”


“V liberalnih demokracijah ima vsak državljan pravico, da živi v skladu s svojo vizijo dobrega življenja, zato strah pred izgubo ‘našega načina življenja’ temelji na nečem, kar je že v osnovi v nasprotju z paradigmo liberalne demokracije. Temelji namreč na predpostavki, da obstaja nekaj takega kot ‘naš način življenja’. Ne. Vsak lahko živi po svoje. Tudi muslimani.”

Saj smo vam rekli, da ima liberalno-demokratska paradigma hibe. Hude. Če ne obstajajo vzajemno pripoznani horizonti skupnega — razen hudimanega imperativa, da skupno nikdar ne sme prevladati nad neskupnim —, potem se smisel življenja raztaplja v brezpomenskost lastne zgodbe. Popolna svoboda je impotentna svoboda — prosto po Charlesu Taylorju in komunitarni kompaniji.


“Če bo delež muslimanske populacije (po sicer malo verjetnem scenariju) vendarle znatno narasel in dosegel (volilno) večino, bo ta večina imela legitimnost, da demokratično sprejema zakone po svoji volji, spreminja ustave ipd. V čem je problem?”

Problema ne vidimo zato, ker v skladu s sodobnim duhom časa pozabljamo na zgodovinsko, časovno vpetost človeka. Tudi v etičnem smislu. Naša (etična) briga je večni “zdaj”. Kot etični agent pa nisem zavezan samo skrbi za druge, temveč tudi skrbi za še ne živeče druge — še posebej za svoje potomce. Zato je moja naloga, da zdaj ravnam tako, da bo tudi mojim potomcem (in drugim) v prihodnosti dobro. To dobro pa se za večino Evropejcev razlikuje od dobrega v šeriatskem pravu. Ergo …


“Mi, Evropejci, smo s svojo kolonialistično zgodovino in vojaškimi posredovanji v državah izvora zadnji, ki bi smeli kakorkoli omejevati pravico kogarkoli, da gre kamorkoli.”

Slovenci — kolonialisti? Slovenci — vojaški agresorji? Krivda je tudi sicer lahko nerazumna vodnica, če je ne dojemamo predvsem kot etični impulz, ampak kot nekaj, kar narekuje politiko.


“Evropa ima kot eden najbogatejših delov sveta dovolj resursov, da sprejme vse.”

Vse.


“Islamska kultura ni bolj nasilna od evropske. Povsod pa se najdejo izjeme. Posamezniki, ki jih ponoreli um privede do grozljivega nasilništva.”

Nič ni narobe in v nobenem smislu ni rasistično, če neki kulturi pripišemo večjo toleranco do nasilja. Žaljivo do te kulture je prej to, da imamo takšno sodbo za žaljivo. Njena neizrečena predpostavka je namreč ta, da je netoleranca do nasilja obča in univerzalna vrednota, ki si jo mora — naj ji je prav ali pa ne — lastiti tudi ta iks-ipsilon kultura. Licemerno pokroviteljstvo!


“Žuganje seksizmu in homofobiji v islamski kulturi je čisto licemerstvo! Kot da v Evropi ni seksizma in homofobije!”

Je! Ogromno! Ampak manj. In ta “manj” …


“Ocenjevanje posameznikov na podlagi njihove verske pripadnosti je neprimerno in žaljivo, saj ima vsak posameznik svobodo, da ravna dobro ali slabo, neodvisno od svojega kulturnega ozadja.”

Posameznik se lahko — recimo, da svobodno — odloči za dobro, ki pa je kot dobro prepoznano šele v simbolnem, kulturnem kontekstu. Zato verska pripadnost neizogibno igra nezanemarljivo vlogo.


“Evropa sploh ni naša. Je od vseh Zemljanov.”

Družba, ki jo gradimo in kot jo gradimo mi — ker ja, obstaja neki “mi” —, je naša družba. Ker pa nam zaenkrat še ni uspelo deteritorializirati naše eksistence, si drznemo lastiti tudi teritorij.


“Sovražni govor!”

Lepo vas prosim.


Naša? Ljuba? Republika?

Ne domišljam si, da sem podal zadovoljivo apologijo ene od političnih drž pri vprašanju migracij. Rad bi samo pokazal, da je lahko kritičen diskurz do masovnih migracij popolnoma legitimen, razumen, dostojen in demokratičen — in da se ta do migracij zadržani pól zaradi sklicevanja na sovražni govor pogosto znajde v situaciji brez sogovornika. Diskvalifikacija tega diskurza kot sovražnega in nelegitimnega pa je v funkciji slabitve demokratičnosti naše ljube republike Slovenije.

Bi moral “naše” in “ljube” in “republike” izpustiti?


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu Mak & menuet v sredo, 12. decembra 2018, pod naslovom Javna razprava je lahko razprava le, če ni monolog. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE