Decembra pridejo turisti gledat, kako Mariborčani čakajo odrešenika

11.12.2018 / 06:08 Komentiraj
Če nekaj dovolj pogosto ponavljaš, začneš verjeti. Tako kot Ljubljančanom pravijo, da živijo v najlepšem mestu na svetu.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Mi tega res ne znamo. Misel, ki si jo vedno znova, ko se vživljam v mariborsko decembrsko vzdušje, poskušam izbiti iz glave. Ker se mi zdi za Mariborčana nepoštena, preveč čez palec, nedostojna. Pa sem si leta in leta ponavljal, da je najbrž težava v meni in da je v bistvu vse v redu. Kot običajno v Mariboru.

Pravijo, da če nekaj dovolj pogosto ponavljaš, začneš verjeti. Nekako tako, kot Ljubljančanom ponavljajo, da živijo v najlepšem mestu na svetu. Tu in tam nekateri že verjamejo.

Sredi Trga Leona Štuklja, kjer je čez dan toliko prostora, da bi lahko ležal na mizah, si naročim kuhano vino in nato kakih dvajset minut poslušam gostinca, ki mi tarna, kako medlo in površno je vse skupaj zastavljeno. Bilo je ravno v času, ko jim je prekipelo in so se dogovorili, da bodo na lastno pest na trg pripeljali in sami plačali Modrijane.

Daj ljudem galamo

“Kdo je to?” mi s prstom kaže na seznamu decembrskih koncertov, na katerem se imena kot Alfi Nipič, 6Pack Čukur in Čudežna polja zdijo kot globalne superzvezde. Tiho se vprašam, ali so glasni koncerti res vse, kar decembra znamo. Po principu: daj ljudem galamo, da bodo dobili občutek, da se nekaj dogaja.

Kar nekaj decembrskih mest sem že videl na različnih koncih sveta. Drenjal sem se v nepreglednih množicah, ki so fotografirale tisočere luči in izvirne okraske. Ljudje očitno v glavnem hodimo gledat lučke. Ker pač radi gledamo lepe reči in se družimo v prijetnem okolju.

V dobi družbenih omrežij mi nihče ne bo prodal, da je vsebina še vedno nad formo. Že dolgo več ne. Tudi ne kupim misli, da Mariborčani ne hodijo gledat lučk in da turistov to mesto v tem času ne zanima. Če ima turiste Černobil, jih ima zagotovo tudi za življenje precej manj radioaktivni Maribor.

Ko glava ni na prvem mestu

Bi pa turistov najbrž lahko bilo več. Ampak po kaj naj te dni pridejo? Gledat, kako smo nad najbolj znano ulico v mestu obesili to, kar ni crknilo že prejšnja leta? Naj pridejo gledat stihijsko okrašene ulice in trge? Naj se pridejo slikat na najlepši prazni trg v mestu? Naj pridejo v hrup električnih kitar in med deset polnih miz, da bodo morda čutili, kako Mariborčani čakamo odrešenika?

Kreslin, Modrijani in silvestrovo — podvigi, ki jih težko zavoziš — niso dovolj. Ni razloga, da bi v mestu s toliko nadarjenimi, delovnimi ljudmi, s toliko umetniki, vrhunskimi aranžerji, gostinci, glasbeniki in drugimi strokovnjaki, krasnimi trgi in stavbami december preživljali v sračjem gnezdu in se tolažili, da bi lahko bilo še slabše. Ta misel je grobar napredka.

Težko je biti racionalen in govoriti o božiču. A številke se najbrž dá sešteti. Vsaj želje po zaslužku bi lahko imeli več. Nekaterim zasebnikom je to že jasno. Pri prazničnih rečeh vsak v sebi čuti, kdaj je nekaj narejeno dobro.

Jaz recimo hočem mravljince. Doma, ne samo pri sosedih. Ker je december pač tak mesec, ko glava ni na prvem mestu.


Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji in na spletni strani Večera v soboto, 8. decembra 2018, pod naslovom Sračje gnezdo. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z uredništvom in avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE