Šarec, Telekom in Nova24TV: Olajševalne in oteževalne okoliščine

28.11.2018 / 06:10 1 komentar
Problem oglaševanja v določenih medijih ni le v politični spornosti sovražnega govora, ampak tudi v stupidnosti vsebin.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Zadeva je videti preprosta samo v primeru, če se trmasto in izključujoče postavimo na absolutno, absolutistično stališče. Jaz pa na intervencijo Marjana Šarca glede Telekomovega oglaševanja na Novi24TV gledam drugače in postavljam naslednje relativistične, med seboj nekonsistentne trditve, ki pa vsaka zase zato niso manj veljavne.

  • Problematika oglaševanja Telekoma Slovenije na Novi24TV.si je vsiljena in umetno sfabricirana. Izmislil si jo je in s pomočjo medijev sforsiral nekompetenten in nekredibilen težak, ki bi moral držati jezik za zobmi. 
  • Premier Marjan Šarec je verjetno bolj kompetenten in kredibilen od Domna Saviča, vendar tudi ni njegova dolžnost, da podjetjem – četudi so v državni lasti ali solasti – diktira ali celo samo namiguje, v katerih in kakšnih medijih se spodobi oglaševati in v katerih ne.
  • Moralistična oglaševalska intervencija predsednika vlade sicer ni nek strašen politični in/ali demokratični prekršek. Ravno nasprotno- Slovenske ovčice so tako ali tako vajene zavzeti res trdno stališče šele potem, ko ga pastirček blagohotno sugerira.
  • Čakanje in pričakovanje, da nas avtoriteta razsvetli, je v Sloveniji endemično in morda sploh ni tako napačno. Hočem reči, da to politično pokroviteljstvo moti samo neprilagojene mavericke, sicer pa slovensko družbo drži skupaj in pokonci.
  • Zadeve so še bolj relativne. Tako kot po eni strani ne mislim, da je a priori dobro ali slabo, če Borut Pahor (vsaj deklarativno) noče biti moralna avtoriteta, po drugi tudi ne mislim, da je dobro ali slabo, če pa Marjan Šarec to hoče biti.
  • Za to imam preprost in prepričljiv argument: ker je verjetnost, da se bom vedno strinjal ali vedno nestrinjal bodisi s Pahorjem bodisi s Šarcem, zelo majhna, v izogib svojemu državljanskemu razočaranju raje vidim, da se glede občutljivih zadev prepogosto ne opredeljujeta.
  • Ponavljam: načeloma ne bi imel nič proti, če podjetja — tudi privatna — ne bi oglaševala v medijih, ki objavljajo sporne vsebine. Toda katere in kakšne vsebine so sporne? Hujskaško desničarsko pretiravanje? Ali tudi levičarsko moraliziranje?
  • Še enkrat: za oglaševalce bi bilo pametno, če bi se neglede na politično orientacijo ali afiliacijo dotičnih medijev nehali slepiti (samo) z ratingi in se namesto tega osredotočili na vsebine same in na družbeno vrednost, ki jo medij z objavo teh vsebin producira.
  • Meni gre včasih na bruhanje, ko vidim, na kakšno content smetje se včasih lepijo oglasi. Ampak oglaševalci imajo dobre želodce in polne malhe denarja, ki ga lahko z namišljenimi, psevdoznanstveno verificiranimi argumenti mečejo skozi okno.
  • Problem oglaševanja v določenih medijih in/ali ob določenih vsebinah ni samo v politični spornosti stališč in družbeni škodljivosti (domnevnega) sovražnega govora, ampak tudi v stupidnosti, banalnosti, poneumljajočnosti, lažnosti in neresnicoljubnosti teh vsebin.
  • Če se niti mediji sami - s pomočjo ljudskih modrecev s Twitterja in Facebooka - ne morejo zmeniti, kaj so sporne medijske vsebine, ob katerih je nemara neprimerno oglaševati, potem tudi od oglaševalcev in predsednikov vlad ne moremo pričakovati, da bodo k temu prispevali.
  • Zavedajmo se tudi, da je vlak kvalitetnih medijskih vsebin že zdavnaj odpeljal brez slovenskih potnikov. Na tako majhnem trgu, kjer so najbolj relevantni kliki in ekscesi, bo šlo samo še na slabše. Vključno z oglaševanjem. Kvalitete je že zdaj malo, izbirčnosti bo pa še manj.
  • Prav malo mi je mar, da je Šarec pred 10 leti podpisal peticijo 571. To ni argument proti njegovi intervenciji. To je približno toliko pomembna trivia kot to, da je bil pred 30 leti Janša član Partije ali da je Tone Krkovič nekoč korakal na vojaški paradi v Beogradu
  • Olajševalna okoliščina za Šarčevo intervencijo je, da je Nova24TV tako substandarden medij, da mu lahko samo s skrajno načelnostjo in prizanesljivostjo priznamo pravico do svobode govora in zasluge za pluralizem informiranja, kot to velja za medije nasploh.
  • Olajševalna okoliščina je tudi, da je Šarec hotel biti samo načelen, ne pa operativno destruktiven. Najbrž mu je jasno, da eventualen izpad oglasnih prihodkov ne bi mogel uničiti Nove24TV, saj bi ta s pomočjo ustanovne stranke in prijateljev iz Budimpešte zagotovo preživela.
  • Oteževalna okoliščina pa je, da je Šarčeva eskapada samo še bolj razbesnila desničarje in poglobila prepad med posplošujočimi zagovorniki svobode govora in posplošujočimi denuncianti sovražnega govora. Kar je vse skupaj tako ali tako samo prepir za oslovo senco.
  • Problem Telekoma in Nove24TV je precenjen, ker so ga desničarji napihnili kot issue svobode govore. Sredi tega kreganja o tem pa je uredništvo Delove priloge Ona pod pritiskom oglaševalcev umaknilo kolumno Vesne V. Godina, v kateri je sesula Sonjo Šmuc zaradi „bogatih revežev“.
  • Večja grožnja za svobodo medijev kot pa en Šarec so gospodarstveniki, ki imajo v rokah vzvode za finančno discipliniranje medijev. Primer VVG/GZS priča, da se nam ne samo ne sanja, kaj vse dogaja, ampak da nam je tudi vseeno.
FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE