Janković je cena, ki jo Ljubljana plačuje Sloveniji, da ni Janša na oblasti

19.11.2018 / 06:10 4 komentarji
Žrtvovanje morale, zdrave pameti, farmacevtke, prisluhov, pravne države kot ljubljanski prispevek k ustavljanju desnice.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ko je Zoran Janković konec oktobra 2006 prvič postal ljubljanski župan, sem napisal kolumno z naslovom … — Tudi 63% ljudi se lahko moti.

Kakšnega pa naj dam danes, ko je Janković spet premočno zmagal že v prvem krogu s podobnim rezultatom? Naslov V 12 letih ni v Ljubljani nikogar srečala pamet bi bil kar posrečen.

Komentar o njegovi ponovni, četrti zmagi bi lahko sestavil iz starih citatov ob njegovih prvih treh (in drugih političnih ekscesih). Recimo to iz leta 2011: “Adulacija Jankovića je podobno iracionalna kot averzija do Janše.” 

Ali to iz leta 2006: “Podpora Jankoviću je politična volja tistih, ki se nergaško in objestno spominjajo dobrih, starih časov, ko je bil na oblasti Kučan, in tistih, ki ne morejo preboleti poraza in zatona LDS kot garanta, da se ne bo nič (ali vsaj ne preveč) spremenilo. Podpora Jankoviću je ideologija tistih, ki imajo mnenje, nimajo pa argumentov […].”

Zmagovalec iz inata. Ne nujno svojega.

Ker točno to. Janković je vedno zmagoval iz kljubovanja. Ne nujno in ne samo iz svojega.

Dejstvo je, da Jankovića ne bi bilo brez Janše. Janša je naredil Jankovića že s tem in takrat, da/ko ga je dal odžagati iz Mercatorja.

Iz te konfliktne matrice — ki je bila sprva bolj poslovna, finančna in predvsem tudi (precej bolj, če ne samo) osebna — je zrasla četrtpretekla zgodovina Slovenije zadnjih desetih ali ducata plus let. Zrasel je politični, razredni in kulturni boj, ki ga na desnici še vedno personificira Janša himself, na levici pa simbolizira, če že ne več personificira samo Janković.

Janković je že četrtič zmagal v prvem krogu z belorusko premočjo zato, ker desničarji še vedno niso izumili strategije, ki bi presegala tisto staro konfliktno matrico, medtem ko se levica — ali karkoli že Janković je — še vedno nanjo šlepa.

Nočem s tem omalovaževati Logarja, ki je brez upa zmage dosegel kar lep rezultat. Niti nočem s tem insinuirati — kot sugerira prevladujoče levo mnenje —, da je Logar samo Janšev dummy ali proxy. Ker ni. Je pa v luči te stare matrice levo-desnega konflikta Logar točno to. Zato je Janković tudi četrtič zmagal v prvem krogu.

Janković je že četrtič zmagal v prvem krogu z belorusko premočjo zato, ker desničarji še vedno niso izumili strategije, ki bi presegala tisto staro konfliktno matrico, medtem ko se levica — ali karkoli že Janković je — še vedno nanjo šlepa.

Kaj vse smo žrtvovali?

Logar ima prav, ko pravi, da bi v Ljubljani dočakali drugi krog, če bi pet, šest strank obstoječe vladne koalicije predlagalo vsaj enega močnega, resnega, skupnega kandidata — če že ne vsaka svojega (ker ne vemo, ali jih sploh imajo) — kot alternativo oz. alternative Jankoviću.

Res je. Absolutno. Janković je cena, ki jo glavno mesto plačuje za to, da v Sloveniji ni Janša na oblasti.

Še več! Janković je prostovoljni (samo)prispevek Ljubljančanov k vseslovenskemu zaustavljanju desnice. Za to smo žrtvovali zdravo pamet, moralo, etiko, poštenje, farmacevtko, prisluhe in pravno državo samo zato, da bi Janša doživel še en boleč poraz. Ker si še vedno obetamo, da bo naslednji boleči poraz Janšo dokončno odnesel. In ker si še vedno obetamo, da bo naslednji Jankovićev mandat res naredil iz Ljubljane najlepše mesto na svetu. Ali kaj.

Jankovićeva odpoved nacionalnim, parlamentarnim, vladnim političnim ambicijam je po eni strani kavcija, ki jo je moral plačati levici za to, da mu ne bodo hodili v zelje na njegovem terenu s premočnimi kandidati, ki bi lahko ogrozili njegovo vladavino.

Kavcija, renta in fevd, preužitek

Ampak saj je vse logično. Vse se ujema. Jankovićeva odpoved nacionalnim, parlamentarnim, vladnim političnim ambicijam je po eni strani kavcija, ki jo je moral plačati levici za to, da mu ne bodo hodili v zelje na njegovem terenu s premočnimi kandidati, ki bi lahko ogrozili njegovo vladavino.

Po drugi strani pa je Jankovićeva četrta zmaga kot splendid (samo)izolacija na območje Ljubljane tudi renta ali fevd, ki ju je vladajoča vladna koalicija dala Jankoviću za štiri leta v preužitek z namenom in v upanju, da bo svojim članicam s tem zagotovila dobro štartno pozicijo na prihodnjih državnozborskih volitvah.

Večji levičarji od Jankovića? Ha! Pol Ljubljane!

Ste se kdaj zgražali nad Jankovićevo izjavo: “Rad bi videl, kdo je večji levičar od mene!”? Seveda ste se. Tudi jaz sem se.

Ampak sedem let po tej neumnosti lahko rečem samo nekaj: če je Janković res levičar, je levičar samo in izključno zato, ker ga volijo levičarji. Že od leta 2006.

Levičarji so se na letošnjih državnozborskih volitvah diverzantsko konsolidirali kot zmagoslavni poraženci volitev. Pri tem so se tudi do neke mere distancirali od Jankovića kot simbola matrice levo-desnega konflikta — ker so prišli novi obrazi, kajneda, in ker sam Janković na nacionalnem političnem parketu zato ni več življenjskega pomena.

Seveda pa si je Janković tudi po svoji strani konsolidiral položaj v Ljubljani. Zmagati četrtič s podobnim rezultatom kot prvič je dejansko šokantno in nepredstavljivo.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE