Nekaterim se to zdi socializem. Dani Rodrik pa pravi: ekonomski populizem.

19.11.2018 / 06:08 Komentiraj
Ker če želimo ohraniti kapitalizem, je treba omogočiti, da vsa družba participira pri donosih, ne samo kapitalska elita.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Dani Rodrik, najbolj znani razvojni ekonomist s Harvarda, ki je leta 1997 v knjigi Has globalization gone too far? napovedal, da bo zaradi hiperglobalizacije prišlo do upora, v zadnjem intervjuju za Pro-Market razlaga, kako je to dejansko razklalo družbo.

Govori o tem, kako so prostotrgovinski sporazumi samo sredstvo lobijev, da ekstrahirajo zase še več rent. Govori o tem, da je globalizacija postala izgovor tako za desnico kot levico, zakaj je treba zmanjšati obseg javnih storitev in socialne države na eni in davke na drugi strani zato, da bi bili konkurenčni na globalnem trgu. 

Govori o tem, da je bila globalizacija zlorabljena za to, da bi multinacionalkam zmanjšali regulacijo in jih subvencionirali v zameno za njihove investicije.

Ekonomski populizem

Rodrik pa tudi govori tudi o tem, da danes potrebujemo ekonomski populizem. Ta je po njegovem nekaj drugega kot politični populizem.

Rodrik definira ekonomski populizem kot potrebo po zmanjšanju družbene neenakosti. Tega pa ni mogoče narediti samo s tradicionalnimi ukrepi socialne države — torej s prerazdeljevanjem s pomočjo davkov in socialnih transferjev. Za to je potrebna temeljita sprememba koncepta, ki se neenakosti loteva tam, kjer nastaja — pri neenakosti dostopa do (človeškega in fizičnega) kapitala.

Dostop in pravice

To neenakost je mogoče zmanjšati na dva načina: prvič, z izboljšanjem dostopa do izobraževanja, in drugič, s spremembo pravic lastniške participacije pri tehnološkem razvoju.

Prvi način pomeni, da z boljšim dostopom do izobrazbe dobijo posamezniki boljše možnosti za doseganje višjih dohodkov v boljših službah in možnosti za aktivnega sodelovanja pri razvoju — na področjih, kjer so donosi (plače) najvišji.

Drugi način pa pomeni, da so tako zaposleni kot celotna družba deležni dividend hitro rastočih tehnoloških podjetij z lastniško participacijo pri dobičku: bodisi neposredno ali z univerzalnim temeljnim dohodkom, ki se financira iz dividend oziroma davka na dobiček tehnoloških podjetij (kot je predlagal Janis Varufakis).

Nekaterim se to zdi socializem. Toda če želimo ohraniti kapitalizem, moramo omogočiti, da vsa družba participira pri donosih, ne pa samo pripadniki ozke kapitalske elite in njihovi uslužbenci (menedžerji in inženirji).


OpombaTekst je bil objavljen v nedeljo, 18. novembra 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Hiper globalizacija, ki je razklala družbe in potreba po ekonomskem populizmu. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

Dani Rodrik. — [Fotografija: Andrzej Barabasz, Wikimedia Commons]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE