Prekletstvo ženske emancipacije

14.11.2018 / 06:08 2 komentarja
V tem zapisu ne postavljam sodb o ženski emancipaciji, ki jo sicer podpiram. Nizam le argumente o njeni temnejši plati.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Tisti, ki se ukvarjajo z ekonomiko trga dela ter ekonomiko porok in ločitev — ja, tudi to obstaja — in njihovimi sociološkimi aspekti, poznajo “temno stran” problematike ženske emancipacije. Morda ste brali knjigo Tima Harforda The Logic Of Life — ali vsaj tretje poglavje o ekonomiki ločitev (Is Divorce Underrated?) — ali brilijantno knjigo The Moral Animal Richarda Wrighta.

Tam boste našli biološke in sociološke razloge za optimalno izbiro partnerjev v živalskem in človeškem svetu. Recimo zakaj se samice (ženske) “možijo navzgor” po družbeni lestvici, samci (moški) pa “ženijo navzdol”) — pa tudi razloge, zakaj se je z ekonomsko emancipacijo žensk zmanjšala stopnja porok, stopnja ločitev in sreče pa zmanjšali.

V tem zapisu ne postavljam vrednostnih sodb o ženski emancipaciji, ki jo sicer absolutno podpiram (in še več kot to). Nizam samo argumente, ki govorijo tudi o temnejši plati te iste emancipacije. Objektivnost in iskanje resnice sta temeljna postulata znanosti.

Emancipacija je ekonomska emancipacija

Emancipacija — pri čemer je ključna predvsem ekonomska emancipacija, torej da so ženske zaposlene in da zaslužijo dovolj, da lahko preživijo sebe in svoje otroke — je ženskam prinesla večjo ekonomsko neodvisnost. S tem so postale svobodnejše pri izbiri partnerjev in tudi pri izstopu iz neoptimalnih zvez.

Vendar pa ta pozitivni proces prinaša s seboj tudi številne temnejše plati oz. “kolateralne škode” z vidika optimalnosti ureditve in razvoja celotne družbe.

Številne študije ugotavljajo, da je prva taka “kolateralna škoda” to, da se je od 60. let začela stopnja porok zmanjševati, stopnja ločitev pa povečevati. To seveda vpliva na razkroj nekaterih ključnih “organizacijskih oblik” družbe, kakršna je družina kot osnovna družbena celica.

Biološka koda

Naslednja posledica je, da se povečuje število (in delež) otrok, ki odraščajo samo z enim staršem. S stališča otrokovega razvoja to seveda ni optimalno, pušča pa tudi dolgoročne negativne posledice na družbeni razvoj.

Spet naslednja posledica je, da prihaja do razkroja nekaterih ključnih biološko pogojenih razmerij med spoloma — kar tako moške kot ženske dela bolj nesrečne. Kot kažejo mnoge antropološke študije in študije iz živalskega sveta (kot recimo omenjena Moralna žival), je biološko pogojeno, da samci kot fizično močnejša bitja poskrbijo za družino, zato samice iščejo fizično močnejše oziroma sposobnejše samce, da bodo lahko materialno poskrbeli zanjo in za potomce, medtem ko samci iščejo mlade, zdrave, privlačne samice, ki jim bodo lahko dale zdrave in močne potomce.

Ta biološka koda, ki skrbi za preživetje vrste, je zapisana v živalske in človeške gene. Z žensko emancipacijo se ta razmerja rušijo, predvsem s stališča organiziranosti razmerij med spoloma. Tako se povečuje se delež samskih žensk, ki pravijo, da je vedno manj “pravih” moških, ki so sposobni poskrbeti za družino. Moških, ki zmorejo več kot one. Na drugi strani se povečuje delež nezadovoljnih moških, ki jim je emancipacija vzela njihovo biološko pogojeno in tradicionalno družbeno vlogo.

Preprosto povedano: emancipacija je ženske osvobodila, vendar jih je v precejšnjem delu oropala njihove ženske vloge, moškim pa je vzela precejšen del njihove moške vloge. Ženske so vse manj ženske, moški so vse manj moški. Kar povečuje frustracije pri obeh spolih.

Spolna identiteta v gospodinjstvu

Velik del tega nezadovoljstva izhaja iz biologije oz. iz človekovega genskega zapisa, ki od nas nezavedno “zahteva”, da je fizično močnejši samec tudi materialno sposobnejši in da to vlogo igra v vsakdanjem življenju. Odstopanja od te biološke pogojenosti vnašajo v medsebojna razmerja med spoloma več negotovosti in jim jemljejo stabilnost. Ženske niso zadovoljne — čeprav v glavnem podzavestno — z moškimi, ki zaslužijo manj.

Po drugi strani pa se moški ne počutijo dobro v razmerju z žensko, ki zasluži več, kar seveda vpliva na manjšo verjetnost uspešnega ujemanja in trajanja razmerij. Biologija in ekonomija v tem primeru delujeta v nasprotni smeri, kar determinira družbeno podoptimalne rešitve. Ta dejstva potrjuje še/spet vroča študija Marianne Bertrand, Jessice Pan in Emirja Kamenice z naslovom Gender Identity and Relative Income within Householdspravkar objavljena na NBER.

Študija na podlagi nekaterih obsežnih uradnih anket za ZDA — denimo o mladih parih, o porabi ameriških gospodinjstev, popisov prebivalstva itd. — ugotavlja, da velike razlike v dohodku, kjer ženska zasluži več kot moški, vplivajo na manjšo možnost uspešnega matchinga, manjšo stopnjo porok, več nezadovoljstva v zakonu in večjo stopnjo ločitev.


OpombaTekst je bil objavljen v nedeljo, 11. novembra 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod istim naslovom. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE