29. Liffe (1.): Vlado Kreslin by Miran Zupanič ali Od dolžine se zvrti

9.11.2018 / 06:08 1 komentar
“Nariši nebo in ptice bodo same priletele?” Seveda. Moj prevod: “Posnemi film o Kreslinu in ratalo ti bo samo od sebe.”
NAROČI SE PRIJAVI SE

V sredo zvečer se je s projekcijo dokumentarca Poj mi pesem Mirana Zupaniča — o kom drugem kot o Vladu Kreslinu — začel 29. tako imenovani Liffe: ljubljanski mednarodni filmski festival. Pri čemer bi morale biti skoraj vse besede razen “filmski” iz te neposrečene kratice za še bolj neposrečeno poimenovanje v narekovajih.

Ponavljam, kar sem napisal že predlani:

“Super, da imamo Liffe. Brez njega marsikdo sploh ne bi hodil v kino […]. Liffe je garant za tisto dobro, staro, pa čeprav evforično, kampanjsko, za naše pojme celo množično obiskovanje kinodvoran kot javnih prostorov, kjer je tema in (kolikor-toliko) udobni sedeži.”

“[Toda] razen v smislu časovne in prostorske zgoščenosti programa in projekcij Liffe ni festival v pravem pomenu te besede — da bi šlo za neko slavje ali celo karnevalsko druženje —, temveč bolj za dopolnilni program ali priboljšek siceršnje filmske ponudbe v Ljubljani in drugod po Sloveniji.”

Ganljiva domačijska otvoritev. Super.

In še:

“Liffe ima koncept, ki je v celoti jasen samo selektorju Simonu Popku. Kljub temu pa mu kot anahronističnemu gatekeeperju — ki se niti ne deklarira kot kurator — nekako uspeva, da program ni čisto brez repa in glave.”

“V glavnem smo z Liffom zadovoljni. Niso vsi filmi na Liffu super in niso vsi super filmi na Liffu. Niso samo taki filmi na Liffu, ki jih sicer ne bi mogli videt nikjer drugje (ali mogoče niti ne downloadat). Niso samo premiere. Niso samo novi filmi. Niso samo igrani filmi. Na Liffu je vse živo. Tudi kaj takega, da ti včasih ni nič jasno.”

Nobenega razloga ni, da ne bi bili zadovoljni tudi letos. Vsaj ne oprijemljivega in argumentabilnega in vsaj ne na začetku, ko smo videli šele kak film ali dva. In še posebej ne ob taki konceptualno domačijski, naravnost ganljivi otvoritvi, kakršno so nam pripravili v Cankarjevem domu.

Ne vem, zakaj se sploh ob to spotikam, ampak skromni kulturni program otvoritve v glasbenem in plesnem smislu ni pasal ne h Kreslinu ne k Liffu nasploh. Delaš tak art-film festival, nakar jo glasbeno podložiš s posamplanim venčkom zimzelenih filmskih melodij iz najbolj komercialnih produkcij in s potem še plešočimi LED Darth Vader derviši.

Spodaj si lahko ogledate del te dance atrakcije, posnet z iPhonom X iz 7. vrste, 17. sedeža.

Nekaj epohalnih scen

Po njegovih Otrocih s Petrička in novem Kreslinu lahko že hudobno pripomnim, da ima Miran Zupanič več talenta za dokumentarce kot pa za feature filme, bog ne daj celo igrane.

Producent (Arsmedia) citira naslednjo režiserjevo izjavo: “Nariši nebo in ptice bodo same priletele.”

Seveda. Stavek bi prevedel takole: “Posnemi film o Kreslinu in ratalo ti bo samo od sebe.”

Vladek je hvaležna tema. Ne samo zato, ker je popularen in ker bo za film — za razliko od drugih domačih dokumentarcev — verjetno vladalo (no pun intended) precejšnje zanimanje in ker zna biti vse, kar Kreslin izgovori, zelo zanimivo in/ali zabavno.

S tem nočem reči, da se Zupanič ni potrudil narediti dober film. Nekaj scen je vsekakor epohalnih — omenjam zlasti tisto z Juretom Potokarjem v menzi Študentskega naselja, z Blažem Ogorevcem v Plečnikovem hramu, v domu upokojencev pri 103-letni fanici in domá z materjo in očetom —, ki jih je Zupanič dobro posnel in sestavil.

Manj sreče pa je imel z glasbenimi nastopi oz. posnetki koncertov. Saj ne, da ne bi bilo zanimivo poslušati Kreslina, ampak marsikaterega komada kar noče in noče biti konec in še se kakšen vsake toliko ponavlja v drugi izvedbi.

Uro in tričetrt, kolikor Poj mi pesem traja, bi bolj spreten režiser in/ali montažer komot skrajšal na 45 do 60 minut — pa še bolj primerno bi bilo za na televizijo, kjer si lahko Zupanič obeta več publike kot pa v kinu, kjer s krajšim formatom nima kaj početi oz. iskati.

Miran Zupanič: Poj mi pesem. Scenarij in režija: Miran Zupanič. Direktor fotografije: Maksimiljan Sušnik. Montaža: Jaka Kovačič, Miran Zupanič. Oblikovalec zvoka: Boštjan Kačičnik. Producent: Boštjan Ikovic. Produkcija: Arsmedia.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE