Laž in komunizem. Konec civilizacije. Grims citira Havla, Cerar pa Grimsa.

8.11.2018 / 06:10 1 komentar
Paranoidno desničarstvo zdaj tudi na levi: varuh schengenske meje se boji propada evropske civilizacije as we know it.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Propad civilizacije je nezadržen in očiten: dandanes Grims citira Havla! In to celo narobe: ne, da je laž nesmrtna duša komunizma, ampak levičarjev! — in temu primerno dodaja, kao s tem v zvezi, da bi bil tako imenovani marakeški dogovor prihodnji mesec “konec evropske civilizacije, kot jo poznamo”.

Ampak kaj pa je to takega, če Grims citira Havla? Saj tudi Cerar govori podobno kot … — ne, ne kot Havel, ampak kot Grims. Citiram po MMC RTV Slovenija:

“Slovenska vlada […] ne sme dopustiti, da bi kakor koli nezakonite ali drugačne migracije ‘ogrozile našo varnost, ogrozile naš način življenja’, mora pa […] pomagati ljudem v stiski in […] begunce, ki zato [sic!] izpolnjujejo pogoje, sprejeti ter obravnavati po ustreznih postopkih.”

“Dodal je, da mora Slovenija […] skrbeti, da so njene meje, še posebno schengenska […], ‘budno varovane, da ne dovolimo ilegalnih in množičnih migracij in da ohranimo tu način življenja, kot ga imamo, evropski način življenja’.”

Še nekako sprejemljivo

Ta Cerarjeva izjava mi je padla v oči prav zaradi tega Nova24TV.si/SDS-ovskega paranoidnega desničarstva.

Ko je bil Cerar še predsednik vlade, se je v zvezi z begunsko problematiko skliceval na nacionalno varnost in dosledno opravljanje funkcije varuha schengenske meje. To je še (bilo) nekako sprejemljivo.

Toda trditi, da “migracije ogrožajo naš način življenja”, “evropski način življenja”, je nekaj čisto drugega. To je prvi korak od birokratske obravnave begunske problematike — ki jo še nekako toleriramo kot kompromis med redom in človečnostjo — h krošnjarjenju s strahom, ki napaja in poganja populizem svetovnega nezadovoljstva.

Za nas konkretno to pomeni, da z begunci prihaja islamizacija Evrope — beri: kultura posilstev, minareti namesto cerkvenih turnov in vreščeči klici mujezina k molitvi namesto bitja in potrkavanja ting-tangl, ting-tongl zvonov.

Nekdo na Twitterju si je pred časom izmislil vic na to temo, kako begunci ogrožajo našo kulturo: pride jih nekaj čez Kolpo in nekje v Kočevju naletijo na gasilsko veselico — in rečejo vrlim Slovenceljčkom: “Veste kaj, fantje, zdaj pa dost teh harmonik pa cvička!”

No, to.

Asteroid

Lingvistično gledano je v tej protibegunski retoriki zanimivo politično, sociološko, antropološko stopnjevanje.

Begunci so najprej “varnostna grožnja”. To je osnovnik. Bazična argumentacija problema migracij. Proti temu skoraj nihče nič nima, tudi če s tem svari Cerar kot prvi ali zunanji minister.

Potem pride na vrsto “grožnja načinu življenja”. Primernik. Ne gre več samo za abstraktno nevarnost, s katero se lahko identificirajo samo lokalci ob Kolpi, medtem ko tistim v notranjosti države ne predstavlja nič konkretnega.

In če še ta svarila ne zadoščajo, pa uporabijo “grožnjo civilizaciji”, že kar “konec civilizacije, kot jo poznamo”. Presežnik. Zadeva je resna. Bog vam pomagaj, če še vedno ne štekate ali nočete štekati.

Argument za vse. Izobražene in neizobražene. Ker civilizacija sumira vse knjige, ki ste jih prebrali ali pa tudi če jih niste. Zveni dovolj grozno. Kot da bi se Zemlji bližal asteroid, mi pa nimamo kam.

Privzgajanje strahu, gojenje posiljevanja

In če že omenjam finese v zvezi z begunci in domnevnimi grožnjami, naj omenim še eno vrsto intelektualnega spakovanja. Zadnje čase se vedno bolj uveljavlja raba besedne zveze “kultura” plus samostalnik v rodilniku.

Ponavadi gre za pojem, ki ni nujno abstrakten, vendar je vedno negativen in v nasprotju s kulturo sámo po sebi, ki je vedno ali vsaj načeloma pozitivna.

Tako recimo desničarji govorijo o “kulturi posilstev” ali “kulturi posilstva” — tu bi bila ednina bolj fancy, ker srhljivo potencira to diskrepanco med postkartezijansko antropološkostjo izraza in strahotnostjo pojma, na katerega se nanaša —, kot recimo revija Demokracija, ki je naslov Z migranti v Slovenijo prihaja kultura posilstev dala na tisto inkriminirano naslovko. Po drugi strani pa sintagma “kultura tega in tega” prav pride tudi levičarjem, ki govorijo — kot recimo Tanja Fajon, prav danes — o “kulturi strahu”.

Kultura je priročno mašilo. V obeh primerih. Nista pa popolnoma enaki mašili.

V primeru Demokracije je “kultura posilstva”, ki da prihaja v Slovenijo, za stopnjo nižje od “posilstev” brez kulture. To bodo objavili naslednjič. Si bodo že izmislili priložnost. Ko bo to že dejstvo.

A tudi Fajonova ne bi naslovila okrogle mize Proti strahu. Ker s samim strahom sicer ni nič narobe ali vsaj ni avtentičen. Problem je v tem, da nam ga poskušajo vcepiti ali — če smo že pri kulturi — privzgojiti. Kot begunci gojijo posiljevanje, kajneda. Saj veste, kultura.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE