Sovražni prevzem svobode govora za pravico do sovraštva

7.11.2018 / 06:10 2 komentarja
Iz tragedije Charlie Hebdo kujejo politični dobiček populisti, ki ne prenesejo kritike na svoj račun, še najmanj satire.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Preden je Robert Bowers z avtomatsko puško odšel v sinagogo Drevo življenja v Pittsburghu in pobil enajst ljudi, je svojo namero objavil na spletni platformi Gab. Ta je kot alternativa Twitterju zelo priljubljena med ameriškimi belimi supremacisti, antisemiti in islamofobi. Ustanovitelj Gaba Andrew Torba se v javnosti rad pojavlja z zeleno baseball čepico z napisom “MAKE SPEECH FREE AGAIN”.

Svoboda izražanja je za mešetarje nestrpnosti zelo pomembna stvar. Vojščaki skrajne desnice in njihovi oprode jo razumejo kot pravico do sovraštva.

Deseti člen Evropske konvencije o človekovih pravicah ščiti pravico do svobodnega izražanja. Gre za eno od ključnih varovalk svobode posameznika in nadzora nad izvajanjem oblasti. Brez svobodnih in neodvisnih medijev, brez javne kritike, dialoga in soočanja različnih mnenj, ni niti svobode niti demokracije.

Svoboda izražanja ne velja samo za vsebine, s katerimi se strinjamo, pa če smo še tako prepričani, da imamo prav. Pravna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice zato dovoljuje tudi govor, ki žali, moti in vznemirja.

Pretveza in potuha

A to še ne pomeni, da imajo Torba in njegovi somišljeniki tudi prav. Obsodba sovraštva in nestrpnosti ne omejuje svobode govora, ampak jo brani. Sodišča ne prepovedujejo žaljivega in motečega govora zato, ker bi menila, da je takšen govor treba upoštevati in spoštovati, ampak zato, ker so prepričana, da je v interesu demokracije bolje in učinkoviteje, da se nanj odzovemo z družbeno in politično reakcijo, ne pa s pravnimi sankcijami.

Takšnega odziva pa mnogi — tudi v Sloveniji — pod pretvezo obrambe svobode govora ne želijo in ne zmorejo.

To daje potuho tistim, ki gredo v manipulaciji svobode govora še korak dlje: kot sovražni govor je v alt-right novoreku označena vsakršna kritika nestrpnosti in ščuvanja k sovraštvu do drugih in drugačnih. Takšno obračanje na glavo temeljnih varovalk človekovih pravic in demokracije bi bilo smešno, če ne bi imelo tako nevarnih posledic za demokracijo, varnost in stabilnost v družbi.

Darilo nestrpnežem

Kako se je to zgodilo, je dolga in zapletena zgodba. A eden od prelomnih mejnikov je gotovo bilo “darilo”, ki so ga populističnim nestrpnežem podarili islamistični skrajneži z napadom na francoski satirični tednik Charlie Hebdo.

V terorističnih napadih ubijanje ni cilj, ampak sredstvo. To ni nikakršno opravičilo za teroristične zločine, prej nasprotno. A zavedati se je treba, da fanatiki niso nujno tudi butci. Če mnogi izmed izvajalcev terorističnih napadov niso ravno svetovni prvaki v kognitivnih športih, tega ne moremo trditi za tiste, ki teroristična dejanja načrtujejo in vodijo.

Terorizem ubija z natančno določenimi cilji in nameni. Ko sta 7. januarja 2015 v uredništvo Charlie Hebdoja vdrla brata Saïd in Chérif Kouachi in z Zastavino puško M70 in nekaj pištolami postrelila dvanajst ljudi, večinoma sodelavcev časopisa, njun namen ni bil utišati enega najbolj znanih, predrznih in provokativnih satiričnih glasov v Franciji in Evropi — to jima seveda tudi ni uspelo —, ampak sprožiti dolgoročno družbeno reakcijo po načrtih in željah njunih šefov iz Al Kaide.

V tem pa so bili zelo uspešni. Napad na Charlie Hebdo je poglobil napetosti in v očeh mnogih legitimiziral nestrpnost do islama in muslimanov. To nam pomaga razumeti, kako je nastal sovražni prevzem svobode govora v imenu pravice do sovraštva.

Napad na Charlie Hebdo je poglobil napetosti in v očeh mnogih legitimiziral nestrpnost do islama in muslimanov. To nam pomaga razumeti, kako je nastal sovražni prevzem svobode govora v imenu pravice do sovraštva.​

Jyllands Posten

Uvertura v napad na Charlie Hebdo je bila pobuda danskega časopisa Jyllands Posten, ki je septembra 2005 začel objavljati karikature preroka Mohameda, da bi prispeval — kot so pojasnili uredniki — k javni razpravi o kritiki islamske vere in samocenzuri.

Že samo upodabljanje preroka je za muslimane bogokletno, še posebno pa vsebina nekaterih od karikatur, ki so se odkrito in včasih tudi precej nesramno norčevale iz preroka in njegovih častilcev. Vse to je povzročilo burne proteste med muslimani v Evropi in drugod po svetu.

Mimogrede: izhodiščna teza, s katero je Jyllands Posten utemeljeval objavljanje karikatur, me osebno ni prepričala. Objava vsebin, ki jih del prebivalstva doživlja kot žaljive, se mi brez konteksta družbenega komentarja ali kritike zdi vprašljiva. Ne razumem, kakšna je družbena korist od tega, da žalimo ljudi samo zato, da bi dokazali, da jih smemo žaliti.

Tudi recimo prešuštvo se v nekaterih delih sveta kaznuje s kamenjanjem in smrtjo, medtem ko je v zahodnem svetu hvala bogu popolnoma legalno. A s tem še ni mogoče argumentirati trditve, da je za obrambo svobode treba organizirati svingerske zabave in kavsanje med sosedi — češ, “Lojzka, žene ni doma, daj, no, v obrambo naše kulture, vere in civilizacije …”

Razlika med sovraštvom in satiro

Kakorkoli že, nestrpneži so z nasilnimi protesti in grožnjami s smrtjo hitro poskrbeli za kontekst, v katerem so v znak solidarnosti do svojih danskih kolegov karikature začeli objavljati mnogi drugi mediji, med drugim tudi Charlie Hebdo, ki je temu dodal tudi ščepec sebi lastne predrznosti, nesramnosti in črnega humorja, s katerim se je redno norčeval tudi iz drugih verskih prepričanj.

V vedno globlji polarizaciji je svojo priložnost zaslutila Al Kaida, saj se je zavedala, da bo podpihovanje napetosti in sovraštva Evropejce slejkoprej pripeljalo do tega, da se bodo obesili na vejo, na kateri sedijo.

Načrtovalci napada so se zelo dobro zavedali, kakšne učinke bo imel napad na Charlie Hebdo. Kritika in obsodba nestrpnosti je postala po pokolu politično tvegana reč. Na razliko med sovraštvom in satiro si je le malokdo drznil opozoriti. Islamistični teroristi so islamofobom poklonili darilo, ki jih ne preneha razveseljevati. Svoboda govora je za mnoge postala pravica do sovraštva. Govor, kot je zapisano na čepici Andrewa Torbe, je postal spet svoboden.

Pajdaštvo med ekstremisti

Zloraba tragedije Charlie Hebdo v imenu nestrpnosti je seveda nedostojna. Charlie Hebdo je v svoji satiri bil in ostal nesramen in brezkompromisen. Do vseh. Norčuje se iz oblastništva, neumnosti, pokvarjenosti in zaslepljenosti vseh barv. Pogosto gre tudi čez rob, toda nikoli v imenu sovraštva.

Če torej želite biti Charlie, potem ni dovolj braniti samo pravico do svobodnega izražanja. Potrebna je tudi javna, jasna obsodba nestrpnosti in mržnje. Vsakič. Konkretno. Odločno. Posplošene floskule in retorične puhlice niso dovolj.

Če želite biti Charlie, ne morete biti tiho. Tudi če vam je res do svobode govora in demokracije, ne morete biti tiho. Iz tragedije Charlie Hebdo kujejo politični dobiček zagovorniki neliberalnega, avtoritarnega populizma, ki na svoj račun ne prenesejo in ne dovolijo nikakršne kritike, še najmanj pa satire. Če kdo ustreza populistični oznaki svobodnih in neodvisnih medijev kot sovražnikov ljudstva, potem je to Charlie Hebdo.

V alt-right viziji sveta je svoboda govora namenjena samo izražanju sovraštva do drugih in drugačnih, ne pa kritiki oblasti. V tem so zelo blizu tistim, ki jim s svojim sovraštvom in terorizmom pomagajo tlakovati pot na oblast.

Pajdaštvo med ekstremisti na obeh straneh ni dogovorjeno, je pa učinkovito. Ne gre za teorijo zarote, temveč zgolj za to, da imajo eni in drugi vsaj dopolnjujoče, če že ne zelo podobne cilje in poglede na ureditev družbe in sveta.


Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji in na spletni strani Večera v torek, 6. novembra 2018, pod naslovom Vi niste Charlie. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z uredništvom in avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE